Dragocenost življenja so trenutki, ki dajejo lepoto spominom in smisel prihodnosti- sem nekje prebrala. In včerajšnji dan je bil takšen pravljičen. Nisem bila prav odločena ali grem na Viš , ali Montaž, pa sem se odločila za slednjega. Lepa cesta pelje na planino Pecol, kjer ni nobene rampe, niti ne pobirajo parkirnine. In zabojniki za smeti so tam, tako , da je okolica čista. Parkirišče pa precej veliko.Čeprav med delavnikom, se je nabralo kar nekaj avtomobilov. Tu sama še nisem hodila, ampak table te usmerijo tja kamor si namenjen. Pri razpotju, kjer se levo odcepi zahtevna plezalna pot skozi Findenegov Ozebnik in desno čez Pipanovo lestev, sem se odločila za slednjo. Padavin ni bilo napovedanih, ker je na tej poti veliko železja. Kozorogi pa so prav na vsej poti in tudi na vrhu. Navajeni na gornike.Tu je čelada obvezen del opreme, ker lahko sprožijo kakpšen kamen. Ob sestopu pa sem imela družbo Pavel z naših koncev- Vipavskih. Vso pot sva šla skupaj do izhodišča in se zaklepetala. Nekdo je nekaj časa hodil za nama in najbrž poslušal debato, pa sploh nisva opazila. Na parkirišču se posloviva. Zadnja postaja pa je bilo plavanje v Rabeljskem jezeru, kjer je imela voda sigurno kakšnih 23 stopinj. Tudi tukaj ni nihče pobiral vstopnine. Še bi ostala, a me je čakala še dolga vožnja do doma.