Mrzla gora

Mislim, da sva spregovorila včeraj nekaj besed. Ti dol, jaz z sinom gor.

@garmont točno tako

sreda, 28.7.2021

Prijeten planinski potep. Vzpon en sam užitek, sestop do Okrešlja enako, od tam nazaj do avta pa nekaj manj, gneča pač. Pot do vrha je brez posebnosti, snežišče, ki ga je potrebno prečiti, je zjutraj še sorazmerno trdo. Sam sem ga zaradi udobne (mehke) obutve prečil nižje, na položnejšem delu. Veter je vlekel nad pričakovanji, na trenutke je prav zabučalo v robeh, vročina na Okrešlju in nižje pričakovana. Gledano v celoti: fino, fajn.

https://tubojan.blogspot.com/2021/07/mrzla-gora.html

Opravili to lepo turo iz Matkovega kota s sestopom čez Okrešelj. Za ogrevanje na začetku je ravninski del, od škafa naprej se šele začne prava tura. Na vrhu smo bili sami, smo pa srečali na vzponu 4 in na spustu prav tako 4 ljubitelje gora-seveda to ne velja za spodnji del poti proti Okrešlju. Skupno mnenje ekipe je bilo, da je bila naša sestopna stran precej manj krušljiva in naložena.

Če prav razumem, je v primeru krožne bolje vzpon iz Matkovega kota in sestop na Okrešelj?

Res, veliko boljša je ta varianta.

Ni nujno, da se bo večina s tem strinjala. V določenih razmerah je boljše v nasprotni smeri.
Še posebej v primeru, če delaš krog od avta do avta.

No, vzpon na MG s smeri Okrešlja je po novem v začetnem delu prava mini ferata. Prej lep in surov začetek od škrbine po parih klinih, je zdaj kot da bi prišel v železnino.

Samo to še manjka v teh koncih.
Otroški vrtec na zajlah.

Se strinjam Drago!
Ko sem videl, sem moral še enkrat pogledati, če je res, in ko sem pomislil, da je nadaljevanje poti takšno, me je kar zabolelo! K sreči ni bilo tako. Ta jeklenica bi prav prišla za zamenjavo na poteh kjer je stara uničena.

včasih smo tukaj gor hodili na korajžo........
saj višje tudi.

@zokipoki: Tri leta nazaj sem opravila vzpon na to prekrasno goro, smer Okrešelj. V prvem delu so že takrat bile jeklenice, nekaj malega, in skobe. A so te nove in na drugem mestu? Hvala.
Bolj me "čudi" slika, da ni čelade na glavi, če vemo, da je krušljivost tukaj velika. No, gre za odločitev posameznika, kot povsod. Sicer pa srečno na vseh poteh.

Ja @jvali, res je! Par metrov jeklenice je bilo tam že prej, v krušljivi prečnici takoj na začetku, kjer se pot obrne rahlo levo v steno in ta je še vedno tam. Na novo pa je takoj pri vstopu v steno, vse do stare in potem naprej, skoraj do mesta, kjer se pot spusti na sosednjo stran, to je to. Nekaj je tudi novih klinov.

Hvala in srečno tudi tebi!

Matk.okno-I in II.Stolp-Hude dane-Mrzla Gora (04.09.21)

Vzpon že spada med alpinistične, a nočem odpirati nove teme, morda bi lahko že spadala v temo prečenje od Kapele kralja Kristusa pa do Mrzle G.
Po SZ grebenu Raduhe se zapeljem v Logarski kot in pol ure pred poldnevom grem vnovič v hrib proti Zabrložnici. Krnica nad Lovsko kočo v vsem tem zelenju izgleda čisto drugače kot pa nazadnje , ko sem bil tukaj v zasneženi podlagi. Rušje nad Matkovim oknom in še pred I.Stolpom je že nakazalo, da bo nadležno na tej turi. Smer od lanske jeseni dobro poznam, zato je bilo lažje, čeprav tudi prvič je bilo zelo dobro. Z prvega stolpa se s pomočjo rušja(vsaj tu je za v pomoč) spustim dol in gor na II.Stolp. Temu sledi previden sestop v škrbino, ter vzpon iz nje po levi prepadni strani III.Stolpa. Koliko zelenja je tukaj, še dobro da ni veliko smolenega. Previdno sestopim v zaključek lijaka Hudega praska in po začetnem skoku nadaljujem po grebenu Hudih dan. Z vzponom zaključim, ko sem na vrhu Mrzle gore in Cockta zero z sendvičem je bila tukaj dobrodošla. Sestopim po klasiki na Okrešelj in k Logarskemu kotu na osvežilno pivo.

Čestitke Dejan za oba vzpona! Za Raduho in tole divjo turo! Za slednjo še zbiram pogum, zato so fotke za boljšo predstavo res dobrodošle! Lepo dokumentirano! Srečno redbull!

Bi ti šlo, brezskrbi. Zaraščenost je pa res nadležna. Med II in III.Stolpom do tistega orientirja si pa ravno nisem mislil, da je kar lepa izpostavljenost. Je pa vedno , ko greš v drugo vedno težje(tako je pri meni). Prejšnje leto sem bil res čisto "fokusiran" na to prečenje in kaj dosti se vmes niti nisem ustavljal zaradi časovno extra dolgega grebena.

“Bi ti šlo, brez skrbi.”
Dejan, če nisi bil kdaj z njim na turi, je takšna izjava lahko nevarna. Ta del grebena za samohodca ni enostaven. Sam priznavaš, da je tudi ta varianta mimo macesna kar izpostavljena, pa imaš za sabo veliko težje in izpostavljene grebene.
Sicer je pa sam nabirati izkušnje, vedno najtežje.
Zokipoki, ni dovolj samo, da zbiraš pogum. Poskusi raje s kakšnim usposabljanjem na kakšnem AO. Potem boš vedno vedel, v kaj se podajaš. Greben ne bo šel nikamor v tem času.

Res je , tako kot si rekel. Za prvič je dobro zbrati čimveč informacij, vsaj tako je pri meni.

Drago hvala za nasvet in skrb! Dejanove besede so tudi dobronamerne! Hvala obema!
Tudi jaz se dobro pozanimam, če gre za podobne ture, in čeprav se je že zgodilo, da sem šel preko sebe, se mi zdi, da grem vedno manj, nesreča pa nikjer ne počiva! Seveda grem tudi na slepo in se pustim presenetiti, je pa ne glede na izkušnje posameznika še vedno prostor za napake, tudi ko si najmanj misliš.
Fotke od Dejana so mi razkrile nekaj detajlov, ki jih še nisem videl in imam boljšo predstavo o svetu tam gori. Najbolje je pa iti na teren in sam oceniti, če je v okviru zmožnosti, prav zato najraje hodim sam.
V AO se ne bom vpisal predvsem zaradi tega, ker nimam želje po tem. Grem kjer lahko in kjer se počutim sposobnega, vsak korak šteje. Na nek način sem že presegel sebe in želje, ki sem jih imel, ko sem začel zahajati v gore, in s tem sem zadovoljen.