Najino jutro
"Draga vstani, greva na planino,
tja gori najine ljubezni domovino,
med vse nama drage cvetice,
gozdove, travnike in skalne možice."
Že stojim pred športno omaro,
nahrbtnik polnim kot za stavo,
ob njegovi vsebini tiho se jezim,
saj na rame ga jaz dobim.
Draga nareže malo slanine,
brez nje ni pravega doživetja planine,
saj obema s kruhom dobro tekne,
predno se človek v travo zlekne.
Za pijačo bom že jaz poskrbel,
pri studencu "zlatoroga" bom zajel.
Že skoraj k avtu sva zavila,
ko sem ugotovil, da sva palce pozabila.
Vrnem se v stanovanje,
tudi najinega mucka domovanje.
Sedaj se končno odpraviva,
da prihajajoče jutro pozdraviva.