Vremenska napoved je ponovno obetala letos običajno poletno kislico. Temu primerno smo izbrali bližji cilj in s seboj vzeli kompletno dežno opremo, malodane s sušilnim strojem vred. Po nekaj uvodnih trenutkih mokrote smo bili nagrajeni za pogum in dobili odlično vreme za popotnico
.
Torej … na Poldašnjo špico smo se odpravili po manj znanem dostopu direktno iz Valbrune. Ne, to ni tisti običajni in znani mimo koče Grego, ampak po poti 606. Njen začetek je poleg vasi ob cesti v Zajzero in si deli oznako s potjo 607. Na prvi pogled malce skrit smerokaz se nahaja blizu urejenega parkirišča.
Pot ima nekaj uvodnih kilometrov prijetnega in zložnega makadama za ogrevanje. Lahko gremo vseskozi po cesti ali si po nekaj markiranih, zaraščenih bližnjicah krajšamo ovinke. Obe varianti pripeljeta na planino Ravne ( Malga Rauna ). Tam se poleg planšarije nahaja dokaj neurejen bivak, tik nad planino pa zanimiva kapela, z avstroogrsko patriotskim napisom na oltarčku.
Nadaljevanje smo našli nad kapelo. Od tu naprej do sedla tik pod vrhom je pot 606 lepa, razgledna in udobna, le malokje slabše ohranjena. Izpostavljenosti ni nikjer preveč. Kot večina tukajšnjih poti ima tudi ta poreklo iz WW1 in imeli smo kar nekaj dela s firbcanjem ostankov tistih časov. Zaključni vzpon poteka po drobirju, a je kratek in netežaven. O razgledih z odličnega razglednika ne bi govoril. Vidi se daleč, daleč
. Priporočam.