Škrlatica

Hm...
Tudi jaz sem bila ta vikend na Škrlatici, prvič.
In kar precej krajših odsekov je, kjer se je potrebno za napredovanje prijeti tudi za skalo in kjer ni nobenih varoval. A ne spada to potem že pod definicijo plezanja I. stopnje?

Zgolj sprašujem, da bom vedela za v bodoče kaj to pomeni.

I. stopnja.

Cebelca, v knjigah lepo piše definiceje stopenj plezanja, včasih, če nas to seveda zanima, je dobro tud kaj prebrat, mislim da je lepo razloženo v knjigi Proti vrhovom, sicer pa je te literature kar nekaj...

Težavnosti plezanja so definirane nekako takole.

I. lahko, majhne težave:
Najenostavnejša oblika skalnega plezanja. Stena je dokaj položna, močno razčlenjena, oprimkov in stopov je veliko, roke uporabljamo le za ravnotežje, vrv ni nujno potrebna.

II. srednje težko, zmerne težave:
Stena je že bolj strma, pri plezanju moramo upoštevati pravilo treh opornih točk. Priporočljiva je uporaba vrvi in klinov na varovališču.

III. težko, srednje težave:
Stena je strma in zahteva obvladovanje različnih tehnik plezanja. Navpična mesta ali previsi že zahtevajo moč v rokah. Kline uporabljamo na varovališčih in za vmesno varovanje na bolj izpostavljenih delih.

IV. zelo težko, precejšnje težave:
Začetek resnejšega, zahtevnejšega plezanja, plezalec potrebuje že znatne plezalne izkušnje. Daljši odstavki zahtevajo več vmesnih varoval.

V. izredno težko, zelo velike težave:
Za vzpone mora biti plezalec primerno telesno in duševno pripravljen ter tehnično izurjen. Naraste število vmesnih varoval.

VI. skrajno težko, izredno velike težave:
Plezanje zahteva odlično telesno in duševno pripravljenost. Izpostavljenost v steni je velika, stojišča majhna.

VII. izjemno težko:
Težave, ki so ocenjene s to stopnjo, lahko plezalec premaguje le po posebnem treningu in z najboljšo opremo.

VIII. do XI Definicij, ki bi označevale te stopnje še ni. Težavnost stene je v največji meri odvisna od previsnosti, števila in razporejenosti oprimkov in stopov, od čvrstosti skale ter od možnosti varovanja. Plezanje je na meji padca, zahteva akrobatske plezalne sposobnosti. Upoštevanje pravila treh opornih točk največkrat ni mogoče.

Snežinkica, bolj bi mi pomagalo, če bi preprosto odgovorila na moje vprašanje, ker defincije verjetno poznamo vsi, a ne?

Vprašanje sem postavila zato, ker me je čudilo, da so nekateri mnenja, da pri Škrlatici ne gre za 1. stopnjo plezanja. Meni osebno se namreč zdi da gre.

Zato sem vprašala, da bom vedela za v bodoče, ko bom brala kakšen opis, kaj pričakovati.

O pričakovanjih glede opisov na forumih kakor tudi drugače ne moremo govoriti o objektivnosti, ampak pridobimo subjektivno oceno, tako da še vedno trdim, da če se želi pridobiti neko informacijo, je potrebno poseči po literaturi.

Treba je razlikovat med pohodništvom in plezanjem. Ko govorimo o pohodništvu so tukaj lahke, zahtevne, zelo zahtevne in izjemo zahtevne poti, medtem ko pa je pri plezanju vse skupaj označeno z številkami in črkami.
Prav tako je treba omenit, da se stopnji plezanja I in II več ne omenjata, kajti to spada v pohodništvo oz. to zajema zelo zahtevna pot.
O plezanju pričnemo govorit komaj od stopnje III naprej.
Ampak, to je tema o razmerah na Škrlatici, tako da lahko kakšno več rečemo v splošni debati.

Drugače pa Škrlatica velja za kr zahteven vzpon, saj je treba zraven tehnično zahtevnega terena upoštevat tudi, da na sami poti ni koč in je le en bivak, pa še ta na sredini poti. Priporočena dnevna višinska razlika je 1600m, medtem ko pa pri vzponu na Škrlatico iz Aljaževega doma naredimo cca. 1900m (vsi vzponi in spusti).

Pa varno v gorah vsem skupaj

Kadar je pot markirana, zavarovana se ne more govort o kakšnih stopnjah, so pa tam okol Škrlatice vrhovi, ki niso markirani in zavarovani, tam pa se lahko govori o stopnjah, zelo zahtevno brezpotje...veselo branje.
http://atumraasar.tripod.com/klasifikacija.htm

Uradna UIAA lestvica še vedno vključuje tudi I. in II. stopnjo plezanja , opis obeh stopenj pa si lahko preberemo v Kekovem postu.

Tudi na kakšni markirani poti se lahko soočimo z lažjim plezanjem, je pa res, da to verjetno ne bo doseglo X. stopnje

In ja, omenjeni del poti na Škrlatico ustreza opisu I. stopnje... tudi na Mrzli gori bi lahko mirno govorili o plezanju, kajti rad bi videl tistega, ki se bo čez vršni del sprehodil z rokami v žepih...

Kdaj bodo pohodniki končno začeli ocenjevati sebe in ne poti, ki so že ocenjene po strokovnih kriterijih. (Tu pa vsak šalabajzer ocenjuje vsako pot po svoji ne/sposobnosti in tako prihaja do zmede) Vaša Jožka

No, pa se je spet pojavila Jožka, da popestri debato, poskrbi za pametne komentarje, mi smo tako vsi šalabajzerji.
LP!

Hvala za odgovore.

Šalabajzerji s(m)o bili, s(m)o in bodo, le da se je prej poti večinoma ocenjevalo v gostilnah in planinskih kočah, danes pa vse več na forumih. V vsakem obdobju se med množico celo najde kdo, ki preprosto pogleda v strokovno literaturo; te ni malo in večinoma ponudi zadovoljivo stopnjo objektivnosti.

Se pa strinjam, da so markirane nezavarovane škrlatiške poličke vršnjega dela poti primerne za pridobivanje občutka, kaj pravzaprav I. "plezalna" stopnja je ...

6.8. Aljažev dom-Škrlatica

S starejšim sinom sva se danes odločila, da vse ženščine z razbolelimi nogami od prejšnjih tur pustiva doma. Tako sva si lahko dala duška, vklopila turbo in preverila kaj še sploh zmorema. Sonce naju pri hitri hoji ni motilo, saj se je ves čas skrivalo za oblaki. Vendar je znoj kljub temu tekel v potokih, saj se je malce vetrca pojavilo šele v zgornji polovici poti. Vendar se je tam pojavila tudi megla in naju prikrajšala za razglede. Malo se je raztrgala šele pri vrhu Škrlatice, a le toliko da sva lahko malce pokukala na severno stran.
Če malce primerjam pot iz Vrat na Škrlatico s potjo na Triglav čez Plemenice, ki smo jo prehodili par dni nazaj, bi rekel da je ta na Škrlatico vsaj v plezalnem delu nekoliko lažja, kar se pa tiče poplezavanja v preostalem delu poti, sta si pa dokaj primerljivi. Jeklenic kjer je možno samovarovanje je na obeh poteh malo. Izkušen planinec, ki ima dovolj kondicije da takšno pot prehodi v enem dnevu, tudi s težavnostjo poti ne bi smel imeti težav, začetniki pa naj se urijo na lažjih in krajših poteh.
Lp.

šteta da vrijeme nije bolje ovih dana, čisto zbog razgleda...čestitke na usponu

Bravo "pohodni"..lepo napisano. mene pa zanima koliko časa sta potrebovala gor in dol,ker imam tudi Škrlatico v planu letos pa da mal vem. Šel sem pa tud že čez Plemenice na Triglav gor in dol. lp

Najprej obema hvala za čestitke. Kot sem že v prispevku napisal sva se na pot odpravila tudi z namenom da bova malo hitreje stopila, zato najin čas ( 3 ure gor in 2 uri dol ) ni najbolj relevanten. Če v vsako smer dodaš še približno 1.5 ure, pa že lahko govorimo o normalni hoji, vendar še vedno nadpovprečno hitri. V vsakem primeru je pot na Škrlatico časovno nekaj krajša od poti čez Plemenice na Triglav, čeprav je višincev skoraj enako.
Pa srečno pot.

garmont, urbanček in zvončnica..oglejte si malce tole stran..
http://sl.wikipedia.org/wiki/Plezalne_ocene

Včeraj, 18.8., opravila s turo. V Vratih je bilo živahno že ponoči, tako da je treba biti zgoden, da dobiš parking. Tura pa lepa, plezalni del na koncu je super. Skala ima velike šalce, tako da je vedno kaj za prijet.
Na srečo sva bila med prvimi, tako da je bilo potrebno edino potem za dol malo počakat, da smo se vsi zvrstili.
Varen korak!