Skupaj v hribe

Ne vem sicer kaj si hotel povedati, sem pa prepričan, da je kakšen slavist postal pokojni, če je slučajno bil dovolj nespameten, da se je lotil branja teh nebuloznih vrstic.

Maja, dobro napisano. In kako res je... Moj oče se je iskal v hribih, vedno, ko je bilo kaj narobe, je tja pobegnil, in v hribih se je tudi za vedno zgubil. Za njim ni ostala nobena spominska plošča, le nagrobnik, ki spominja na goro. Jaz pa za vedno brez njega. Takrat so se mi hribi zamerili za vse večne čase, no, ja, ti so se iztekli lansko poletje, še prej sem začela pa plezati, da bi s tem rešila sama sebe pred seboj in svojimi večnimi strahovi (ki jih več ni). In zdaj z veseljem hodim tako sama kot tudi z družbo, a po pravici povedano, štirje v skupini, to je zame maksimum. In če koga v hribih srečam in imava isto pot naprej, pa če njega/nje ne moti, grem z veseljem zraven. Tako se resnično da srečati veliko prijaznih ljudi. Je pa res, da z nekom, ki ga ne poznam, se ne bom menila za visokogorje, za kak nižjo vzpetino pa brez problema.
Sem pa letos srečala na poti s Triglava (ko sva šli s sestro) in teden kasneje, ko sem šla sama na Škrlatico, prav prijetnega planinca, s katerim sem se bila sposobna pogovarjati o vsem, tu sem bila sama nad sabo in svojimi reakcijami pozitivno presenečena. In pot do Vrat je takoj minila, tam sva si rekla na svidenje, on je šel k tastu obirat jabolka, jaz pa k mojemu, ki me je doma častil s kosilom.

@MajaO:
Saj je lepo, ko pišeš kot ena profesorica Slovenščine, brez napak, uporabljaš strokovne izraze imaš rep in glavo, a ma tisto ZS pa priznaj, da si mi ga ti prva poslala z dolgimi vrsticami (bojda si aktivna na forumu le zadnje par mesecov) jaz pa sem ti samo odpisal, da bom javno objavil in to ni bilo ˝grozilno˝pismo, kot navajaš. Saj vem, da ste me nekateri ˝siti˝, ampak težko bom kar ˝odšel˝ in tudi ne mislim. S prejšnjim sporočilom pa sem kar tako napisal. Vidim, da se bo treba včlanit v PZS v PD ter v AO pa se udeleževat raznih srečanj, tečajev in tam naj bi se našla prava družba. Prejšnje sporočilo sem skrajšal, zaradi negativnega odziva.

ljubitelj gora 6.12.2011

Verjamem, da si vsako živo bitje želi družbe, samo način kako se vključiti je vprašanje. Mogoče pa ne ubiraš prave poti in načine?
Glej, saj se z mnogimi že sedaj "družiš" na portalu. Ali ni to že nekaj? Prebiramo tvoje opise, občudujemo fotografije in te s palčki spodbujamo. A, ko začneš sitnariti, ti to tudi povemo. Ne samo tebi, prav vsakemu. Opusti te prakse in ne pogrevaj starih zadev.
Bodi sproščen, bodi vesel, ne išči družbe za vsako ceno, bodi potrpežljiv. In res, če se boš pridružil še kateremu PD, kakor smo ti mnogi že svetovali, uspeh ne bo izostal.
Nič ne imej zadrege s financami. Enodnevni izleti, ko boš imel hrano s seboj, tudi niso tako nedosegljivi. In kje piše, da moraš biti prav na vsakem izletu.
Zagrenjenost, ki veje iz tvojih zapisov ni dobra energija. Odloži to in si omisli veliko mero prešernosti in radoživosti.

Ah OK hvala vam, pojdimo kaj pametnega delat.

LG tudi jaz hodim večinoma sam po hribih, (resda po precej lažjih turah, kot si jih ti zastavil letos) vendar skoraj vedno dobim družbo na sami poti. Mogoče ne za celo pot, vendar je dovolj že kakšen odsek, oziroma samo trenutek za kratek klepet. Na kakšnem vrhu ali pri koči, ob počitku rečeš kakšno besedo dve z tam prisotnimi in se lahko hitro tudi kaj zmeniš. Se mi je že velikokrat zgodilo, da smo s kom skupaj sestopili ali se med potjo večkrat srečali in turo skupaj zaključili ob pijači v dolini. In največkrat so to zelo prijetni ljudje, s kateri mi se ujameš kot z najboljšimi prijatelji, tako kot pravi Loni. In se je že zgodilo, da smo se zmenili za skupno turo.
Zatorej pojdi ven in uživaj, to stran pa uporabljaj za opise poti in objavio fotografij, ki jih vsi radi pogledamo. LP

Upam, da se ti kdaj pridružim.
V tem letu sem sicer malo manj hrobolazil kot običajno, za naslednje pa imam ponovno veliko planov.....

In to je zanj vedno rešitev. Ko je opozorjen na kaj spornega, tekst zbriše ali pa ga preuredi, mi pa izgledamo kot da se pogovarjamo sami s sabo. Way to go!.

najlepše je v hribe z družbo,včasih tudi sam,odvisno pa je,zakaj greš v hribe,ali zaradi osebnih težav,stresa v službi,hobija kot npr zgodovina ali ostalo,vse je v glavi posameznika,ljudi je pa polno povsod,tako naših in tujcev in se prov lepo da komunicirat in preživet dan v družbi kogarkoli,lp

Gore so zdravilo, torej že samo s tem, da (seveda po pameti) zahajaš v ta svet, sigurno nisi na izgubi, ne duhovno, telesno pa sploh ne
Evo, sem dodal še en filozofski prispevek

bolj kot zdravilo, bi jaz imenoval hojo v hribe kot obred. zato mi gre na živce, ko kdo reče, da mu je hoja v hribe hobi. to je kot, da bi rekel, da hodi k maši za hobi.

Jaz se vsega lotim ne ljubiteljsko temveč z ljubeznijo
In se mi obrestuje

Če se v jutri v petek, gdo kam spravlja in si želi družbe se laho javi.
Drugače se bom verjetno sam odpravil na Raduho.

Pozdrav vse!!!
Moram se najprej izpovedat, čeprav sem čist frišna tukaj.......moje kolegice so dobile fanta (da ne bo pomote, vsaka svojega), tko da je meni malo dolgčas čez vikend...in ker je letni čas že pravi, si želim družbe za hojo po teh naših hribih. Nisem hribovski šalabajzer, da ne bi znala sama kam, ampak.......z družbo je bolj zabavno.
Nekaj hribčkov sem že osvojila......jih je pa še veliko......katere bom napadla (hribe...., da ne bo pomote)

Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička?
DOBRA VOLJA JE NAJBOLJAAAAAAA ..........LALALALALALALA

Alenka42 ni problema, lahko tudi mene kontaktiraš, pa greva kdaj skupaj, leta so nepomembna in bolj kot ste nekateri v letih boljši ste, super ste....

l.g. ... 42 so vendar najlepša leta...

Saj ni rečeno, da 42 pomeni Alenkino starost.

@CD: če se ni zlagala ji to piše v profilu