Februarja zimska, pred tremi tedni letna prav tako iz Mač, včeraj pa še čudovita
krožna. Zanjo je 'kriv' prijatelj, ki mi je vrgel kost, meni pa ni bilo treba 2x rečt ... sem se že veselila.
Iz Mač sva štartala tik pred šesto. Uffff, ne samo dnevi, tudi jutra so topla, če je korak hiter, postanejo še prehitro vroča. 8.30 sva stala na vrhu prvič. Spust čez Škarjev Rob do Doma pod Storžičem, nazaj skozi Žrelo. Po dobrih 6h in pol sva stala na vrhu drugič
. Vroče je bilo tako zelo
, da sem pomislila, če se je na pekel res potrebno privajat, ampak občutki kljub temu božanski. In pivo na Kališču zasluženo
.
Obiska ni bilo veliko, mogoče sva jih srečala na celotni poti 10, ki so se potili temperaturi primerno. Po grlu mi je steklo skoraj 6l tekočine, pa še bi, sicer pa celotna pot, razen pripeke, brez posebnosti. Že tista pred tednom dni na Kokrško Kočno in prek Jezerske na Grintovec je bila lepa, ta na Storžič pa neponovljiva, čeprav ... mogoče še kdaj
.
Ps. Moram priznati, da tokrat fotke niso nič posebnega, zato ne bom kvarila povprečja tu gor (ostajajo le dokazno gradivo).