Ugotavljam, da je v zadnjem času v hribih lepše vreme popoldne, čeprav je napovedano obratno. No, vsaj včeraj je bilo tako.
Ker se na Belski planini megla povsem nikakor ni hotela razkaditi, vmes se je še prav fino zgostila, smo rekle vseeno, da gremo pogledat še višje, vsaj do sedla Kočna (na zemljevidu dve sedli z istim imenom). No, sem rekla da bo nekaj novega, se pa vračajmo po graničarski poti. Je izgledalo nekaj časa tako, da bo uspelo, vmes je bilo še nekaj vzpona, no pa smo jo prikorakale ponovno do mlake Močile, torej smo hodile v nekakšnem krogu. Pa saj v megli res ni priporočljivo iskati neoznačenih poti. Pa tole enkrat drugič!
Povratek spet mimo Svečice in nazaj proti prvemu sedlu Kočna in naprej na Ptičji vrh, ki je ponudil zelo lep razgled. Cvetja po vsej poti veliko, razen avrikljev pri kočici, ki so skoraj vzeli že slovo, le eden ali dva primerka sta še v svoji najlepši obliki.
Krave na Pustem rovtu že mukajo, na Belski planini pa še ne!