Struška

Včeraj je bil na Struški lep sončen dan. Na planini Seča se pasejo konji, na Belski planini pa Krave. Na slednji je v pastirski koči možno dobiti domače kislo mleko.
Še nekaj včerajšnjih utrinkov. Lp

Pa še popoldanski skok na Struško. Na Križovcih sanke v grmovje, na planino Svečico in na vrh. Razmere ugodne, toplo, inverzija, brez vetra, čudovit sončen zahod, po isti poti nazaj in s Križovcov še fantazija z sankami skoraj do Pristave. Že jutri pa je nov dan. Lp!

Včeraj sem se s Planine pod Golico povzpel na Struško. Do Pustega rovta, kjer sem se priključil običajni poti s Križovca nisem srečal nobenega planinca od tam naprej pa je bilo veliko pešakov in turnih smučarjev (cca 60).
Pa še to, če se kdo sprašuje kje je stara pastirska koča naj povem, da so jo podrli. Prijazen domačin pa mi je povedal, da bodo letos zgradili novo v kateri bo tudi nekaj sob za planince.

Danes 1.6.09- prijetna stara pot po grebenu kopna, le grapa pod vrhom Struške (Velikega vrha) je še zasnežena. Snegu se sicer z lahkoto izogneš, pri spustu pa ti omogoča prav prijetno "dričanje". Na planini se gradi nova koča. Cveti že vse po vrsti, le avrikja, katerega je bilo lani na pretek, nisem opazil. Tudi narcise so tu še vedno aktualne (ponekod še zaprte).Živine še niso prignali, zato pa je ravno zdaj pravi čas za obisk cvetoče Struške.

Tudi na videz kopasta Struška je lahko zelo zahtevna tura v zimskem času.
Zapeljem se po cesti do razpotja križevca,ki je skoraj kopen.Vzpon na Struško začinim tokrat malo drugače in jo prečkam proti vzhodu,vse do Medjega dolaVmes na poti molim k Sri Katjajani(Doughter of Himalajas),za varstvo Humarja.Tam se priključim lovski poti,ki drži do Seče in naprej do zijalk.Do tu gre idealno s krplji.Naprej v dolgi kotanji pa uzrem nepregledne plantaže rušja,ki ga ni konca!.Vseeno se odločim prečkati to zelo zahtevno planoto.Vse je bilo pokrito z puhcem,ki ni dajal nobene opore in se je globoko prediral,vse do borovja.Dobro,da sem si že zgoraj ogledal idealno smer prečenja.Hoja počasna,mučna.Enkrat ostal do pasu s krpljami vred v luknji.Se iztegnil in prekotali na obrobje.Vmes naredim pavzo in varčujem z močmi,pojem.Kasneje sonce za malenkost ojuži sneg,da gre za odtenek bolje.Za le dvajset metrov sem potreboval kakih 10 min.Še dobro,da tokrat nimam za seboj kakega krpljarja,ker mu tikrat ne bi mogel pomagati.Še sam sem komaj prišel ven.
Struška je sedaj prehojena v vse smeri-Čez Kočno,po novem kolovozu dobra stečina,moje smeri pa kljub sledem ne priporočam.Lp-Rok

Pozdrav,Jesen!
Ja,gori smo se eni štirje kampeljci nastavljali toplim sončnim žarkom.Lp-Rok

Lep dan si imel!!
Lp

Že videni plazovi na 1400m!

20 maj 2010.
Z mojo ljubo sestrico sva se odločile, da greva
s pasjo družbo, na Belsko planino ,malo za rožcami pogledat.Potem pa še gor na Struško.
Avrikelj že malo cveti,mačeh in encijana pa je
še zelo malo. Bo treba počakat še kakšnih 14 dni.Na V. vrh-Struške pa tudi nismo prišli.
Ubrali smo daljšo pot,zadaj za kočo,čez travnike in potem po robu.Je lep razgled.Pa je bilo preveč mraz , pa še veter je močno pihal.Tudi snega je še precej.Tako,da se je naša mala skupina odloćila,da jo pobrišemo nazaj v dolino.V pastirski koči Svečica sva malo poklepetale,potem pa smo jo
mahnili nazaj proti avtu. A ja,še to ,vršičkov na ruševju tudi še ni ,čav!

Danes družinski vzpon na »cvetočo« Struško. Res smo želeli enkrat doživeti ta tako »opevani botanični vrt« spomladi. Domnevali smo, bo vrh danes doživel kar nekaj obiska, zato smo se poskušali kar se da izogniti gneči. V zadnjem križišču smo zato za razliko od večine ostalih namesto proti Križovcu zavili na desno in parkirali na začetku še ene markirane vendar manj obljudene peš poti, ki vodi na Pusti Rovt. Od tu po običajni poti do sedla Kočna. Ko smo v nadaljevanju prečili pašno ograjo, smo se na razcepu poti spet za razliko od večine namesto na markirano pot, ki vodi na Belsko planino – Svečico, usmerili naravnost navzgor po grebenu. Neoznačena steza vodi ves čas prav ob državni meji. Pred zadnjim vzponom, ko se steza nekako izgubi, si najprej dobro ogledamo pobočje, gosto poraslo z ruševjem, da bi kasneje čim lažje našli prehode. Na dveh mestih v resnici ni šlo drugače, kot da smo »prelomastili« ozek pas gostega ruševja, sicer je šlo gladko do vrha. Ves čas na poti in na samem vrhu nas je spremljal precej močan veter, ki pa je bil celo dobrodošel, da nas ni »ubijala« vročina. Na vrhu kar nekaj obiskovalcev, vendar so se kot naročeno vsi v roku kakih desetih minut po našem prihodu odpravili v dolino, tako da smo povsem sami še kako uro uživali v razgledih. Če bi bilo ozračje čistejše, bi bilo za čisto desetko. Otrokoma je bilo tako všeč, da sva ju po kakšni uri poležavanja komaj spravila z vrha. Sestopili smo proti Belski planini in naprej do izhodišča. Na vsej poti smo imeli kaj videti: prevladuje zeleno-rumeni kontrast, ki ga pomladno zelenim tratam dajejo pogačice, zoisove vijolice, ranjak, zlatice in cvetoči regrat, med njimi pa »neskončne količine« spomladanskega in Clusijevega svišča. Slednjega resnično še nikjer nismo videli toliko, kot tu. Toplo priporočamo obisk Struške v tem času.

Danes sem se odpravil na Struško... res lepo in pravi botanični vrt. Vršički borovcev proti vrhu so ravno pravi za nabiranje. Čez dva do tri dni pa bodo že prezreli. Torej nabiralci pohitite...

Danes: Struška še vedno lepo cveti, bujnosti in lepotam raznobarvnega cvetja ni konca. Kljub oblačnosti in vetru je bilo seveda vredno obiska.

Ja,tudi poleti je tam lepo. Malo bolj zgodaj je treba vstati,da pričakaš sonce že na Belški planini.Mir,sam si, pa vendar je povsod okrog tebe življenje.Kako pomirjajoče pozvanjajo kravji zvonci.Muzika za dušo.
Lahko greš zadaj,za pastirsko kočo,čez travnike na vrh Struške,vračaš pa se naravnost dol,po krajši poti.Lepo, kamor že greš.Rožce povsod,tudi murke cvetijo.Zelo primerno za majhne otroke.V koči pa vas prijazna skrbnika tudi postrežeta.
Pravi planinski raj,čav !-ŽIMM-

Popoldan se zapeljem do Križovca in se odpravim na Belsko planino.Kratek čas hodim po cesti potem pa po peš poti.Pot je res prijetna,ves čas se rahlo vzpenja brez večjih strmin.Zdelo se mi je,da sem kar prehitro pri koči na planini.Malo posedim na toplem soncu pred kočo.Vidljivost je bila lepa zato se odločim še za Struško.Na vrhu pa rahel vetrič in lepi razgledi. Imejte se lepo,pa srečno.

Belška planina -

Naj delim z vami ta lep dan,sonce,sneg,pa malo vetra,da je še bolj zimsko.
Mislili smo na Struško,pa je zadaj za pastirsko kočo sneg ravno toliko pomrznjen,da se fajn udira, Ni za kuže. Bi se dalo naravnost gor, ampak kdaj drugič.
Bilo je lepo,vsi smo uživali,pa čeprav smo prišli samo do koče,no malo naprej,čav- ŽIMM...

Majdag, hvala, ker deliš lepote, ki si jih iz naše čudovite planine prinesla s seboj v dolino!
Tudi sam zelo rad obiskujem Struško in Belsko planino. Razlogi so jasni vsakemu, ki je bil tam gori vsaj enkrat v življenju.
Čudovite slike! Danes je bilo izredno lepo tam gori, kaj?
Lp h!

Ja,hvala Heinz,lepo je bilo.Kar stojiš in občuduješ svet okoli sebe.Brez besed strmiš in se ne moreš nagledati.No tudi danes je lep dan in upam,da jih bo še veliko.Pa lep pozdrav...

Tudi danes je bilo lepo na Struški, sicer vetrovno a z nekaj sonca.
Novica za vse bodoče obiskovalce: koča pastirske skupnosti na Belski planini - Svečici bo celo zimo ob vikendih odprta.
Lp J.

Krasen sončen dan na Struški, ukraden jutrijšnjemu deževju. Razgledi pa taki, da lahko samo sediš in počasi vpijaš, za zalogo, za vsa meglena jutra in inverzije, ki prihajajo z zimo. In sanjaš. In jih vidiš kot na dlani. Vrhove, kjer si že bil, in one, na katere se odpravljaš že leta, pa vedno kaj pride vmes. Na graničarskih poteh med najtemnejšim rušjem vztraja še nekaj zametnega snega, na pašnikih pa še kakšen encijan.

Tudi na Struški je bilo danes megle,da bi jo lahko izvažal tam kjer jo nimajo.
Parkiram pri križevcu pri ostankih snega,nadaljujem čez Pusti rovt,kjer je snega le nekaj cm,višje gori do pl.Svečice pa se odeja odebeli na 20cm.Proti vrhu so nekatera pobočja spihana,med rušjem pa je sneg ostal zaščiten pred vetrom,kjer ga je bilo največ,okoli 30cm.Višje je potegnil južni veter,ki je že tako nizko temperaturo pod lediščem še stopnjeval,zato sem na vrhu soft shell zamenjal z bundo prima loft.Pred mano je upravitelj planšarske koče že zjutraj potegnil gaz v smeri zah.grebena(lažja pot-izogib rušju,greben-megla),ki je tudi prijetnejši dostop od direktne poti skozi široko dolino.Malo pod vrhom še dokončam shojeno pot,saj je oskrbnik prej obrnil.Po govoru oskbnika Mitja je bila noč zgoraj povsem jasna z zvezdami na nebu,spodaj v dolini pa megla,tako,da se je že skoraj ob 2 ponoči odločil,da krene na vrh Struške.Po povratku z mrzlega vrha se po vljudnem povabilu pogrejem v topli koči in spijem šilce domačega.Koča za sedaj od petka popldne do nedelje popoldne nudi zavetje,čaj in druge pijače,naslednje leto pa bo morda moč celo prespati v zg.etaži skupnega prostora,ko bo opremljen.Današnji sprehod je bil kljub megli prav lep in zanimiv s hojo po snežni belini,ki vedno daje nek očščevalni balzam globinam duha.