Pozdravljeni, to soboto sva se tudi midva odpravila v cvetoči raj Struške.
Čudovito! Šla sva skozi Medji dol in po graničarski na vrh, pot je vseskozi strma, a razgledi in cvetlični vrtovi ob poti vse poplačajo. Vidim, da tudi Avstrijci radi obiščejo ta vrh. Midva sva si še frizbi metala čez mejo, toliko prostora je in taka fajn travca.
Sicer sva planirala iti vse do Golice ali vsaj do koče, pa sva se neplanirano na grebenu borila z ruševjem kako uro (skupaj še z enim parom), kar nama je vzelo preveč časa in energije, zato sva obrnila na sedlu Kočna in zavila nazaj še do Belske planine pogledat rožice in skalnjak. Čudovito!
Tudi tu kar nekaj ljudi.
Nazaj do Pristave sva šla kar po cesti, nisva več riskirala z bližnjicami, se pa kar vleče ...
Narcise na Golici sva tako videla le od daleč, jih je pa bilo dovolj tudi ob najini poti.
Zakaj borba z ruševjem? Po Velikem vrhu na Struški sva nadaljevala po poti v smeri Golice, enako še en par, poiskali desno med ruševjem potko, prišli na snežišče, sledili večim stopinjam, ki so kazale, da vedo kam gredo... Čez nekaj časa so se te stopinje končale pred ruševjem, nikjer prehoda.
Tako smo se vsak po svoje borili in iskali prehode in prišli ven nad sedlom Močile. K sreči nam je vreme služilo pri "raziskovanju".
Očitno bi morali vseskozi slediti obmejnim kamnom, vodi tam graničarska pot po grebenu? Je res sledljiva? Rada bi še kdaj obiskala ta vrh in naredila krožno turo, a brez "raziskovanja" ...