Ker sem čez Kačji jezik letos zamudil, mi je preostal letos le še klasični pristop. Tokrat imam novega spremljevalca Blaža, mlado kri, ki se je dobro izkazal v brezpotnih veščinah.
Štartava 'nesramno' zgodaj, opazujeva lučke na triglavskem grebenu, hoja v prijetnem hladu je bila pravi balzam. Na višini 1148m skreneva s stezice na grebenček in po njej do klopce na Brinovi glavi, kjer si privoščiva kratko pavzo. V nadaljevanju me je bilo malce strah, kako bo mladenič brez palic prebrodil strma melišča pod Kopicami, pa sem se moral kar potrudit, da ni vključil smernika...
Ustaviva se šele pod Grlom, kjer na balvan razstavim moje mokre cunje in malce razbremenim ruzak. Od tam ugledava dve postavi, ki že plezata proti Grlu. Zgoraj spoznam, da sta to mlada fanta, ki sta prespala v bivaku in bosta z Oltarja napredovala proti Visokemu Rokavu.
Zadnja neurja so močno spremenila podobo pokrajine, grapa, ki jo moraš nad Grlom prečit, mi je povzročila kar nekaj težav. Iz firbca sem splezal prav na vrh le-te, med skalami je le dober meter prostora, vzpon od tam proti vrhu pa je huda trojka, zato se rajši vrnem, in po klasični smeri po štirih urah in dveh minutah dosežem vrh. Vreme super, brez vetra in oblačkov, slikanje, vpis in malica, za martinčkanje pa ni bilo časa, saj naju je čakal še en vrh, na katerega sva lezla že v vročini. Z Dovškega križa sestopiva ob Šplevti mimo bivaka, kjer vidiva četrtega človeka danes. Po melišču je šlo ekspresno do studenčka, od tam naprej pa do tal so se ob vsakem koraku 'oglašala' kolena.
Med čakanjem na kombi naju pobere prijeten možak s sinom, ob pol štirih sva že pri Dani na piru...