ja, vedno lepo, a najlepše pa v zimskem času. Tako sem ugotavljala včeraj, čeprav je bilo na parkirišču še sibirsko, da sva navlekla nase prav vse, kar sva imela.
Do sedla med Lajnarjem in Slatnikom v megli, že malo višje pa sva stopila v zimsko pravljico, ki naju je spremljala vse do takrat, ko sva se spustila na gozdno pot pod kasarno, in po njej dokončala prelep izlet.
Kar dolgo sva v tem prekrasnem svetu hodila sama, le par obiskovalcev sva srečala na celi turi. Prav nič ni motilo občudovanje zasneženih vršacev, saj je megleno morje ostalo spodaj, le občasno se je za trenutek utrgala kakšna koprenca in zastrla brezkončni pogled po svetu naših najvišjih gora. Vrh nad Škrbino, Krn, Čelo, Prestreljenik in Debeli vrh so le del tiste panorame, kamor najraje obračam oči.
Sva pa včeraj videla kar nekaj sledi krpljarjev in to se nama je zdela dobra ideja za kakšnega od prihodnjih obiskov. Pa možnost podaljška poti do vrhov Čevžl, Kozji hrbet, sedlo na Vratcih, tudi ni zanemarljiva. Prav nasprotno, velika vzpodbuda je
.
Se je pa danes odprla na Soriški smučarska sezona, priprave so se odvijale že včeraj.