Zagorelec -2090m

Sem odstranil na OSM, ker je šlo za nesporazum (čeprav je bil vršni del dobro vrisan). Moja sled je bila dodana na ogled, da se lažje reši uganka s slabo vrisano prečno potjo proti Jalovcu. Pa jo je en italijan vzel za sveto in kar direkt vrisal na karto, brez preverbe ali ponovitve.

Kratek skalni del je res užitkarski, recimo I-II.

Uh, a tudi to se lahko zgodi...

2. 9. 2021. Iz Zapodna sva šla. Hladno jutro. Le sedem stopinj je bilo. A se je čez dan segrelo. Na vrhu sva bila uro in pol v brezvetrju in poletni toploti. Srečala nisva prav nikogar. Potko pod Kanskim prevalom sva z lahkoto našla do Zagorelca. Si ogledala z vrha Šmihelovec in ugibala kje bi se dalo iti gor. Namena nisva imela. Je bilo čisto dovolj hoje za stara leta. Lepo so bili vidni trije pokončni vrhovi Trentski Pelc sedlo Ribežni , Srebrnjak in Zapotoški vrh, kamor je bila vidna potka. Ki se je potem izgubila.Tudi pot ki pripelje s Špička je lepo vidna. Vsaj v zadnjem delu. Sestopila sva po isti poti.

Darinka, tole o starih letih je pa s tvoje strani nekaj novega. Se ti nekako ne poda.

ločanka,
ziher se je zatipkala. Hotela je napisat "zrela".

Lahko ja, da je za trenutek pomislila, a je bilo že napisano

Darinka, glede na podvige, ki jih objavljaš sama ali z družbo - stara, ne paše zraven. Tudi po letih ti jih veliko na tem forumu dela družbo. Je pa res, da telo rabi malo več časa, pri tebi to ne pride v poštev, ne utegne.

Danes smo gorniki v organizaciji GK Karavanke prehodili lepo pot na Zagorelec.Sama pot brez posebnosti.Izhodišče v Zadnji Trenti.

Lep gorniški pozdrav.

(10.9. 2024) V tihi tej dolini ostanejo nam le spomini. Tako piše na tabli ob poti iz Zapodna , odkoder sva šla v jutru. Poznana pot. Nič težka. Le nekoliko hladno je bilo , ko sva hodila po suhi strugi. Osem stopinj. Potem se je ogrelo. Ravno za kratke rokave ni bilo. Tokrat je lepa vremenska napoved držala. Čeprav je bil v popoldanskem času napovedan dež. Saj je tudi lilo kot iz škafa , ko sva se vračala domov. Na vrhu je veter neprijetno hladil. Potem ob sestopu pa vse topleje. Ker sva imela dovolj časa se odločiva za obisk zapotoških slapov, ko sva že blizu. Do zadnjega najvišjega nisva prišla . Je treba v strmino. Ostali trije pa so sedaj ko je več vode krasni. Ure so pokazale 15, 4 km, 1344 višincev in 10. 36 ur hoje. Za tako lep da čisto dovolj. Srečala nisva nikogar.

Včeraj 31.10. sem ob 7h zjutraj štartal iz Zadnje Trente in šel najprej na ogled Zapotoških slapov. Nato sem nadaljeval do Planine Zapotok, tu pa sem se odločil da se vzpnem do markirane poti, ki vodi iz smeri Zavetišča pod Špičkom do sedla Kanja. Treba je zadeti pravi začetek stezice in potem se ji nekako da slediti in tudi par možicev sem med potjo opazil. Verjetno je poleti, ko je bolj zaraščeno to težje. Višje zgoraj se potem priključim na markirano pot, ki pa je slabo uhojena. Podobno kot sem že prej rekel bi tudi tu bila hoja v poletnem času še težja. So pa s poti lepi razgledi naokoli in je zato hoja prijetna. Kakšna dva tedna nazaj bi lahko bilo še lepše ker mislim da bi takrat bili macesni še rumeni, zdaj pa so že bolj rjavkasti oziroma so že precej iglic izgubili. Vmes je tudi nekaj jeklenice, ki je dobrodošla pri prečkanju ene grape. Od daleč sem slišal tudi nekaj človeških glasov ter brenčanje drona nad Bavškim Grintavcem, od blizu pa cel dan nisem srečal nikogar . Zadnji del vzpona na Zagorelec je brezpoten vendar dokaj lahek. Sonce je dobro grelo zato sem bil na vrhu v kratki majici. Nato sem pot zaokrožil do sedla Kanja ter nadaljeval spust po bolj običajni poti do Planine Zapotok in v dolino. Bil je čudovit jesenski dan v gorah.