Ma kar se opreme tiče, je stvar itak precej postopna. Za začetek ne rabiš veliko - pas in nekaj malenkosti (par prusikov, gurten in vponk, varovalo - pri nas je bila to še osmica, ne vem kaj se uporablja zdaj). Ostalo pride kasneje, postopoma. Kar se zimske opreme tiče ne vem, pri nas (AO Nova Gorica) so omogočali izposojo.
Sicer pa moram priznat, da imam glede tega, koliko mi je alpinistična šola dala, v veliki meri ločeno mnenje. Dobil sem nekaj znanja, vpogled v nek drug svet, ampak res le vpogled. Preplezal par smeri, ostalo nekaj lepih spominov in kup opreme, to pa je bilo v glavnem to. Če se danes s kom vidimo, kakšno rečemo, spijemo kako pivo, ampak to je pa tudi vse. Oni so šli naprej, jaz sem počasi odpadel.
Morda je problem v tem, da alpinistična šola človeku zna pokazat, kje so njegove meje. Planinske poti so pač narejene z namenom, da olajšajo prehod, in dokler jih človek ne zapusti, se ga lahko polasti varljiv občutek, da v osnovi zmore vse. Ko pa se enkrat znajdeš v pravi steni, brez klinov (razen onih na pasu) in markacij, pa hitro vidiš, pri čem si.