Jalovec...hja, so misli že včeraj uhajale k danes...in ker mi je trenutno najbližja Loška Koritnica in ker tu še nisem hodila, se je odločitev izkazala za več kot odlično. Pot sprva vodi po cesti, ki je za promet zaprta, nato po gozdni poti, ki pripelje pod steno in že sem se razgibavala po skalah in jeklenicah
, a le za kratek čas. Po dobrih dveh urcah sem že občudovala osončeno Loško steno iz sedelca Čez Brežice. Sledil je še vzpon do Škrbine za Gradom, prava podrtija, ter spust do Zavetišča pod Špičko. Prvi ljudje danes, pa še te so bile oskrbnice na koči
. Nadaljujem po "klasični" poti pod Velikim Ozebnikom do vrha Jalovca, kjer se je par ljudi martinčkalo na sončku pri ravno pravi temperaturi in razgledih brez oblačka. Sestopila sem na Kotovo sedlo in nazaj v Loško Koritnico.
Pot mi je bila všeč, saj ni sledu o trenutni poletni gneči pohodnikov, zjutraj je senčna, razgibana, no so pa ponekod tudi potrgane jeklenice ali klini, a se da tudi brez
.
op. knjiga opisov na vrhu polna
...čaka na zamenjavo