Kam s psom?

joj, Van Sims
Ti o psih pa res nč ne veš!
mimogrede, moj je vedno privezan,da ne vznemirja divjadi in pašne živali, priznam pa, da ga odvežem, ko ni nikogar v bližini, sicer pa se sploh ne oddalji od mene, tolk.

Na slikah pa je tudi nekaj idej, kam z psom.

heinz, samo še nekaj izven konteksta teme. Naš v svojih dobrih 11ih letih še nikomur ni pokazal zob, ima pa doživljenjsko "alergijo" na pijance, ko se mu samo približa nekdo, ki zaudarja po alkoholu, začne tako lajati, da misliš, da ga bo pobralo. In to je to...

Naj k tej debati povem tudi svoje izkušnje, ki jih imam oz.nimam s psi. Vemo, da vsak človek oddaja določeno energijo, ki je pozitivna ali negativna, katero tudi mi zaznamo, žival pa še mnogo preje in močneje. In ko pes začuti, da se ga bojimo ali ga ne maramo, se morda negativno odzove, že če ga samo pogledamo, ker se že počuti rahlo ogroženega. Ti odzivi pa so lahko zelo različni. Name še nikoli ni noben kuža renčal ali me celo ugriznil, čeprav mi govorijo, da se mi bo to nekega dne zgodilo, ker imam to grdo navado, da pristopim skoraj k vsakemu kužku, ker ga želim pobožati in mu ponudim roko v pozdrav, ki jo povoha, pomaha z repom in s tem je poznanstvo končano. Seveda nekateri lastniki tega ne marajo, to začutim in takrat k psu ne pristopim. Niso pa moje izkušnje pravilo, pa vendar je nek pokazatelj, da smo si velikokrat sami krivi na tak ali drugačen način, da kuža reagira v odnosu do nas negativno. Seveda se pa popolnoma strinjam, da mora biti pes kjerkoli se nahaja, privezan, ker so kljub še taki prisrčnosti, nepredvidljivi, posebno v starosti. Kako pa lahko pes uživa tudi v visokogorju, sem se prepričala lani, ko sem naletela na gorskega reševalca in njegovega psa, ki je na vrhu gore kar tekal okoli, se tudi za minuto ni ustavil, ampak komaj čakal, da sta z gospodarjem, s katerim smo malo poklepetali, krenila navzdol in se je ves srečen pognal po skalah navzdol. Tako, da je "kam s psom" popolnoma odvisno od pasme psa in njegovo kondicijo, o čemer je bilo tu že veliko povedanega. Upam, da so gorniki, ki zahajajo v gore s psi, ljubitelji narave in da se tako oni kot njihovi ljubljenci zavedajo, da so v hribih le obiskovalci, ne stanovalci in da se temu primerno tudi obnašajo.
Pa srečno vsem.

tisa lp
na kaj namiguješ

sam reksi je še zmer car!

Ja, res je JusAvgustin, Reksi je izjemen kuža.

Men se zdi pa da ravn ta reksi na enih slikah gleda tko jezno da kr prebada s pogledom.

Najlepša do sedaj sta bila od JTrogarja pa tudi skalar50 ma lepo džukelo.

Ampak okusi različni...

O pesjačkih in njih lastnicah/lastnikov ste/smo povedali že vse. Pa bom zato dodala samo fotko naše navihanke.

Pa ne v isti koš dajat nevzgojene pse zaradi čudnih lastnikov, s psi reševalci

Prav gotovo so reševalni psi izjemni, tako kot večina njihovih lastnikov, ki so običajno tudi reševalci. So pa lahko tudi "navadni psi" izjemni, posebno mešančki, ki znajo biti zelo brihtni in bolj zdravi kot pasemski. Pa brez zamere. Meni so tako in tako vsi kužki simpatični in do prav vsakega imam pozitiven odnos.

Tudi mešančka se da natrenirati v reševalnega psa, da ne bo tu kake dileme. Mi imamo dva, reševalnega zdaj že upokojenca in malo mlajšo ravno tako lepo vzgojeno mešanko. In dokler nismo imeli doma psov, sem se jih zaradi večih ugrizov, katerih sem bila deležna, bala za umret.
Z našim smo prelazili vse domače hribe (Idrijsko - cerkljansko hribovje), pa gore nad Bovcem, Tolminom (medtem ko je brat nad hribi jadral s padalom), pes zna hoditi tudi po lestvah, ampak ker je to počenjal že "profesionalno", mu tega v prostem času nikoli ni bilo treba. Sem pa ravno zaradi tega, ker je naš reševalni, navajena na te vrste pasje obnašanje, sem bila pa že večkrat negativno presenečena, pa ne nad psom, ampak nad lastnikom. In naravnost sovražim tisto, saj naš ni pa še nikomur nič naredil. Nikoli ne moreš garantirati, da naša mrcina ne bo kdaj doživela kakega izpada. Se pa da vse čisto lepo imeti pod kontrolo. Ga je pa že napadel kak pes in to ne samo enkrat, in vedno, ko je bil naš na vrvici.

@MajaO: T.i. nevarne pasme so pasme, ki zahtevajo kot je nekdo tu že rekel veliko odgovornost pa tudi veliko dela, časa, pozornosti,... V rokah napačnega človeka so pa lahko tempirana bomba. Isto kot orožje.

Hmmm, me prav zanima zakaj se recimo npr. ne bi smel sprehajati po hribih z levom ali sibirskim tigrom. Lepo bi bil vzgojen, udomačen in zdresiran, prava mucika. Pa koga malo ovoha ali pa se mu približa pa če un samo malo trzne ga naderem 'Ja sej nou nč naredu!' Fajn a ne!

A boš sedaj sodila žival samo zato ker je druge zvrsti? So psi več vredni kot tigri, levi, gepardi,... Predsodkarski problemi?

Tocno, VanSims.A tisti ki majo pse, ocitno ne razumejo tako kot drugi.
Ce se pol psi derejo, ko dobijo drugega psa (to se dogaja kar precej), pa vidijo da ni nevarno. Ne vem kaka so ta evrposka merila? V Italiji naj bi morale imet nevarne pasne tud na gobcu mrezo, polug vrvice ki je obvezna za vse pse, tud ce so resevalni al pa mesanci.

MajaO: Problem je ravno v tem ker je naša zakonodaja zanič. Ker je preblaga in ker je polno lukenj v njej, ki jih lastniki s pridom izkoriščajo. In ja moramo spoštovati zakonodajo ampak je ravno v tem problem ker še tako kot je, jo ne.

Status nevarnega psa je pa itak neumnost. Kao potem mora nagobčnik nositi(vidim enega ali dva na leto z njim).

Psa, ki ugrizne človeka(brez da ga ta izziva seveda) bi bilo treba lastniku odvzeti in nastaniti v zavetišču na njegove stroške. Plus še zajetna kazen.

Pes, ki huje poškoduje človeka pa je itak samo še za pod injekcijo. In to avtomatsko in takoj, ne pa da se še prepucavajo tako kot v primeru Meglič ali sploh ga odvzeti ali ne. Vse seveda na stroške lastnika. Plus še zapor.

Potem bi pa lastniki malo bolj pazili. Taka zakonodaja kot je sedaj in tak nadzor kot sedaj je pa skoraj tako kot NIČ!

Zas informacijo: vedno več evropskih držav in ameriških zveznih držav uvaja sezname nevarnih pasem. Zadnja je to storila Danska pred nekaj leti.

Tebe je ugriznil pes in si prijavila, jaz pa želim da do tega sploh ne pride!

http://geopedia.si/#T184_L1173_F44956_x501886.635_y97411.072_s15 za pozimi

Huh, poseben plac? Vsak ima svoj poseben plac, ki pa recimo lahko drugemu ni čisto nič posebnega. Tja kjer je bilo meni najlepše letos, te sigurno ne bom pošiljal ker je čez 3200 m pa še zaključni greben po moje niti pod razno ni za psa, še posebej če maš dva naenkrat

Lepo mi je bilo letos tudi v Stelviu, samo je malce dalj bi morala iti za več dni. So pa lepe potke tam opisane v Hikking in Italy(Google Books) po moje tudi za pse primerne, verjetno striktno na povodcu ker je nacionalni park.

Kar se tiče Slovenije: Recimo Čaven je zelo lep pa kak lep razgled na pol Slovenije je iz sosednjih Golakov ob jasnem vremenu seveda pol pa če lahko stisneš v en dan al pa če greš za vikend pojdi še do Otliškega okna. Sosednja Gradiška tura je tut lepa. Seveda čez steno ni primerno za psa, okoli čez Plaz in mimo kapelice je pa lepa pot. Potem pa še skočiš do Vojkove koče oz. Nanosa.

Šmarna gora je tudi nekaj posebnega zame ampak tam je ogromno ljudi pa psov(odvezanih) tudi Morda je malo manj obljudena sosednja Grmada.

Kamniško sedlo je tut fajn(iz Kamniške Bistrice se da tudi s psom, iz Logarske pa samo do začetka stene nad Okrešljem).

Recimo takoj za mejo v Avstriji je Dobrač zanimiv. Seveda ne po poti kamor sem jaz šel gor, ker je po moje prenevarna za s psom ampak iz Čajne je pa lepa(sestopil po njej). To je pot kateri se priključi tudi pot iz Hermsberga opisana na tem portalu. Lahko se pa seveda zapelješ po panoramski cesti(draga cestnina) pa imaš do vrha samo 1h15 hoda po široki cesti. Aja, v Avstriji tudi pazi, da bodo psi res privezani, ker ima tam lovec še vedno(tako kot včasih pri nas) pravico psa odstreliti če prosto teka.

Moram pa povedati, da so po mojih izkušnjah veliko bolj napadalni, več lajajo in grizejo predvsem kužki manjših pasem. Mimogrede se ti brez vzroka zapodijo v noge, tako čivave, pikenezerji, ptičarji itd. Tako, da moram reči, da se bolj "bojim" malih kot velikih psov. So pa višavski terierji zelo ljubki in prijazni, kakor tudi pudlji. Ti MajaO mi boš zagotovo lahko odgovorila zakaj. A so tudi pri njih krivi lastniki ali je to le samoobramba psičkov glede na velikost, tako da lajajo in grizejo od strahu.

Podobno velja pri ljudeh, ki so jih starši kot otroke zavijali v vato, raznih maminih sinčkih,...

Imaš prav VanSims, tako otroci kot kužki postanejo ob takem ravnanju "duševni invalidi".