Hja, na dobro turo se splača počakati in pri toliko dodane vrednosti, sploh ni dvoma, da se kmalu ne vrnem, no mogoče bom ( beri: zagotovo
), izpustila tri prepadne prečnice v Logarski kot, z iztekom kar v Logarski dolini.
Pa "pejmo", počasi in po vrsti, saj se je na turi toliko dogajalo, toliko novih prehodov in nič rdeče-belih pik, da domača naloga za naslednjič ni kar tako
Na Klemenči jami nadaljujeva v smeri škrbine ( Ojstrica), nato se najina četica, po cca. pol ure hoje, ne znam povedati kje, hehe, nekje sredi gozda, ustavi in dobim častno prvo mesto, za vodenje. Ma si mislim, če se do zdaj še ni tu izgubil, bo danes mogoče prvič
in kljub temu, da je stezica ponekod težje sledljiva, uspešno »vodim« vse do stika z markirano potjo, malo pod vrhom Krofičke, kjer že prej stopiva na greben in tako nadaljujeva vse do Travnika. Ja, greben Krofičke je res čista poezija in škoda, da so meglice skrivale razglede, a danes je bilo na prvem mestu iskanje in spoznavanje pravih brezpotnih prehodov. Ma, sva bila uspešna
Po Travniku, sestopiva, ter iščeva pravi prehod, ki je dobro skrit in ja, nikakor v rušje, nikakor v plezarijo in že kmalu sva na markirani poti, kjer prvi krog zaključiva na Klemenči jami. Zaslužena pijača in ker je že višje padla ideja, kaj pa če grewa še naprej
, po stari, nekoč markirani do Logarskega kota? Ah, pri "bregah« pa res težko rečem »ne«
in že sva oprezala za slabo vidnimi markacijami, ki vodijo po samem robu, spodaj pa stena. In tiste tri prečke, omenjene zgoraj, so pol poti že izgubile daaaleč v dolini, zato je prečenje res napeto in ni prostora za napako...se pa različno spopadamo z »psiho« prečkami, js grabim vsako korenino, ki vsaj malo drži, delam stope k pr norcih ( ubogi novi čeveljci
), eni pa se mirijo s čigumiji, kajne, ehhehe
. Po treh prečnicah, sledi še ena, sicer lažja kot ostale tri sestre, a brez pazljivosti tudi tu ne gre. Prideva iz gozda, na melišče pod Rjavčkim vrhom, kjer na drugi strani že opazim mežikanje obledele markacije in ja, udela po šolsko, juhejjj. Da hoja do vozila ne bi bila predolga, že prej sestopiva na cesto in z navdušenjem ( beri: jaz še posebej) skeniram današnjo prehojeno pot.
Vreme odlično, se je zjasnilo, ko sva sestopila iz grebena
. Kar se tiče obeh prehodov na Krofičko, sem bila več kot navdušena, za opuščeno pot ( le zakaj opuščeno, hehe?!) od Klemenče jame do Logarskega kota pa, hmmm, če ne bi bilo treh prečk, ne bi bila začinjena kakor je in dobro je iskati in slediti obledelim markacijam, da se ne zahodiš, preveč...
Tura odlična, družba odlična in ponovitev kar kliče
op. in ne, nisem imela pojma, da Zlatko naredi špago( njegova slika 18), heheee