Tako lepa in visoka gora, pa tako malo obiska(tudi na forumu). To potrjuje dejstvo, da sem na vseh vzponih srečal samo enega človeka insicer Iva ( ga ne poznam) 21. 5. 2005, ki je izgubi zemljevid. Še vedno ga čaka pri meni, če spremlja ta forum.
Zjutraj štartam v obetaven dan, na parkingu nobenega avtomobila in zakorakam v strmino. V prijetnem gozdu sta se dvakrat silili kratki plohci, vendar je redkokatera kaplja dosegla tla. Pri studenčku, ki je 10 min. pod bivakom se še zadnjič odžejam. K postojanki me vleče, da preverim, če imajo novo kelnarco,
za bivakom je mala hišica, v kateri je celo rolca troslojnega..., se preoblečem in sestopim tistih 40 višincev do suhe struge, kjer lep možic pokaže napredovanje do prvega Kotla. NN-ec, zahvaljujem se ti, ker si obesil majico čez plot pred bivakom. Čez Kotle lepo napredujem, dokler se ne pokaže sonce, ki me zadnje čase vedno bolj moti (vročina). V senco sem prišel šele tik pod VMP ob večnem snegu. Malo pred sedelcem mi pozornost vedno bolj vzbuja znan šum, vem, da se na drugi strani rado podira, vendar toliko časa ne more trajat. Tik pod vrhom zadnji moment zagrabim kapo za šilek, da mi je ne odnese v globino... Tu odložim palice in po šestdesetih višincih lepega poplezavanja dosežem vrh. Sestop čez Kotle je bil zelo vroč, tako, da brez dolgih hlač in rokavov, arafata, očal in kreme ter seveda vode, nikar na to pot. Prve ljudi sem srečal šele na poti proti Ingotu, kamor so se hodili hladit.
Kot po navadi je bil zaključek pri Dani na Dovjem.