Letos sem z obiskom te gore malce pohitel in ni mi bilo žal, saj ni bilo treba narediti po melišču niti koraka. S kolegom štartava malce pred sedmo, suho, primerno hladno in na začetku ne preveč strmo
. Pod bivakom lepo curlja, osveživa in odžejava se. Zaradi počasnega tempa izpustim preoblačenje pri bivaku, cunje so skoraj suhe, zato planirava postanek pri bivaku ob povratku. Do sp. Kotla je nekdo poščipal nekaj vejic. Ta del poti pospešim in odložim cunje na enega izmed balvanov. Do zgornjega Kotla hodiva skupaj, nekdo se je trudil tudi z možici, vendar so v lepem vremenu brezpredmetni. Dereze si naveževa v zasneženemu z. Kotlu in jih odloživa šele na sedelcu. Kratek plezalni del na vrh se kar prehitro konča. Na vrhu se nama ni nikamor mudilo, vreme je bilo super, ravno tako drsanje po snegu do z. Kotla. Za pol urce se zadrživa še Na pečeh in po smeri pristopa do bivaka, kjer zopet pavzirava. Razen tipa na Špiku, nikjer žive duše. Popoln dan zaključiva pri Dani.