In res sem šel. Ker vremenski obeti za popoldne niso bili najboljši, sem krenil zjutraj malo prej in ni mi bilo žal, saj je bila hoja v jutranjem hladu nadvse prijetna. Šel sem v kratkih hlačah, dolge sem tovoril za kratek snežni del in eventuelno borbo z ruševjem. Te borbe ni bilo, saj sem (zame)novo stezico na spodnjem robu Spodnjega kotla lepo ujel. Naj tu še pripišem za ponavljalce vzpona, da v edinem težjem delu, tik nad meliščem,skreneš rahlo levo in se povlečeš gor po eni suhi korenini in vejah ruševja. Nad tem delom skrene stezica zopet desno in te udobno pripelje nad Srednji kotel. Dobri stezosledci nadaljujejo po umišljeni stezici, drugače pa greš lahko prosto po Prešernu, saj si na odprtem svetu.Pravi užitek je hoja po skalah in velikih kamnih, lahko nadaljuješ v smeri grebena, s tem se izogneš tudi Zgornjemu kotlu, dvakrat je treba stopit v manjšo škrbino. Dokler je sneg, se splača navezat dereze že ob prvi priliki, saj je z njimi veliko lažje napredovanje, kot po melišču. Na sedlu jih seveda odložiš, tudi palice in cepin, do vrha te čaka približno 60m lahkega poplezavanja. Vpisna knjižica na vrhu ni v najboljšem stanju, jo pa z veseljem listam, saj se najdem v njej na vsakih nekaj strani
@naključnež in @boy, zadnjih 30 višincev je pošteno strmo in če je sneg leden, je po skalah levo ali desno tudi izredno zahtevno, zato vama dereze toplo priporočam vsaj še mesec dni.
Drena ni bilo, studenček pod bivakom lepo žubori, pred bivakom je popolnoma nova, lična ograja. Vremenarji so ga zopet pihnili in se mi ni nikamor mudilo, tako, da sem bil na piru pri Dani na Dovjem pred četrto, ko je Marjan Zupančič v okviru novega rekorda po SPP pritekel na parkirišče, kjer ga je čakal kombi z okrepčevalnico.