Matajur

super!
Brane, a se na vodenje pripravljaš?
Mene lahko kar vpišeš
Še nikoli tu

Danes pa z PD Škofja Loka na Matajur.Dejansko se tja voziš iz Kranja ali Škofje Loke več časa kolikor potem porabiš za pot na Matajur. Avtobus gre tudi malo počasneje kot osebni avto.Tja smo se peljali prek Petrovega Brda.Nazaj pa prek Sovodnja kar je glede voznih pogojev boljša varianta .Gor smo šli iz Italije iz kraja Mašera.Vrnili pa smo se v Slovenijo v vasico Avsa po toimenovani Stari poti, ki tu ni opisana.

Kot že rečeno, včeraj moj prvi izlet na vrh Matajurja, a lepih pogledov na še zasnežene gorske vršace žal ni bilo, pa to ni pokvarilo celotnega vtisa, saj je bilo krivo le vreme, ki pa se itak spreminja. Še najbolj se je na ogled postavilo Kaninsko pogorje, smo ga lahko občudovali. Komaj je bilo zaznati v daljavi zabrisane obrise Mangarta, Jalovca, Razorja. Tudi Krn ni bil včeraj ponosen nase. Pa me je Matajur kljub temu navdušil, se pa po širne razglede še vrnem, je že odločeno. Eno drži zagotovo, Matajur je vrh, ki te ne pusti ravnodušnega, te navduši, pritegne in tako vabi k ponovnemu obisku. Pa še njegovo ime lepo zveni.

Tako še nekaj mojih vtisov od včeraj.

Razžalostilo me je včerajšnje obvestilo tu na hribi-net, da suzaneM, ki nam je s svojimi prispevki bogatila pogled na gorski in planinski svet, ni več med nami. Mislim, da je prav največ svojih opisov pustila prav na teh straneh Matajurja, ki nam ga je tako približala iz različnih smeri dostopa, v različnih letnih časih in ob vseh urah dneva. Še posebno me je navdušila s svojimi zimskimi pohodi, in pogledi na okolico. Mislim, da je objavila obiske Matajurja več kot 40x, in se tako sigurno zapisala med njegove največje oboževalce.
Nepozabne so mi tudi njene krpljarske odisejade po belih prostranstvih (Komna-Vogel me je najbolj navdihnil), s katerimi mi je burila domišljijo in vzbujala navdihe po le teh.
S svojimi slikami in besedami je požela mnogo občudovanja in z veseljem delila tudi nasvete in podrobnosti s svojih poti.

SuzanaM, hvala ti za vse tvoje bogate prispevke, ki tako še naprej ostajajo z nami in na katere se bomo nazaj lahko vedno znova z zanimanjem vračali.

Spoštovani,
zahvaljujem se za prijazne besede. Suzana je bila vedno še posebej vesela, da je svoje navdušenje za izhod v naravo in obisk gora, lahko delila tudi na forumih Hribi.net.

SuzanaM počivaj miru, pogrešali te bomo. Tvojim bližnjim iskreno sožalje.

Suzana,spominjali se te bomo na naših in tvojih poteh. Sožalje vsem,ki so ostali brez tebe.

Čeprav sem Suzano poznal samo po lepih prispevkih na Hribi.net, mi ni vseeno. Iskreno sožalje domačim.

Vsem iskrena hvala za prijazne besede.

Od Cerja do Krna, od Sabotina do Svete gore, to je bil tvoj svet, ki smo ga opazovali na tvojih fotografijah in prispevkih. SuzanaM, hvala!!!

Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne resnice sonce ne stemni....Simon Gregorčič

Draga SuzanaM.Zelo rad sem prebiral tvoja potepanja po Krasu,predvsem pa občudoval prekrasne fotografije.Počivaj v miru.

Še naprej nas razvajaj z lepimi slikami s "tvojih" gora!

Zgornji stavek sem zapisal pred tremi leti, rad bi ga ponovil, pa ga žal ne morem več.
V tvojih opisih in priloženih slikah mi je bilo posebno všeč to, da nisi nehala slikat v gorah, ampak si nadaljevala še na poti domov. Nam Štajercem, ki so nam primorski hribi bolj oddaljeni, je to veliko pomenilo.
Počivaj v miru.

SuzanoM sem dvakrat srečal v spodnjih Bohinjskih gorah. Enkrat mi je rekla, kar doživiš, ti nihče ne more vzeti in odneseš s sabo. Počivaj v miru, njenim bližnjim pa iskreno sožalje.

Današnji obisk Rodice je bil namenjen spominu na srečanje s Suzano.

Nisem je poznal in sploh ne maram brat dolgih tekstov tu na forumu, a njene sem z veseljem prebiral! Tako tekoče in enostavno, a hkrati v detajle opisane ture in naredil bom točno to, kar je lubadar - pohajkoval bom po Komni in ji namenil lepo misel! Včeraj sem bral ločankin tekst stoje ( sploh nisem vedel ), med branjem sem se moral usest!!

Sožalje vsem domačim...pogrešali bomo njene opise in fotografije ,ki so se nas mnogih dotaknili.Lepo je bilo brati tvoje doživljanje gorskih lepot , gledati slike ki so pričarale resnično doživetje.

Naj ti bo lepo tam gor med zvezdami

Draga SuzanaM,

Iz vaših zapisov je dišalo po ljubezni do gora in živlenja. Poetično ste pisali o doživetjih, zaradi katerih radi hodimo v gore.

Pogrešal vas bom.

Iskreno sožalje svojcem.

Draga SuzanaM

Čeprav sva skupaj gulila osnovnošolske klopi, sva se po dolgih letih srečala na Rodici in tedaj sem spoznal kaj ti pomenijo naši griči...lepo je bilo prebirati tvoje potopise v sliki in besedi....nekoč si mi rekla.....Sicer pa nikoli ne delam načrtov. Ko posije sonce, sledim navdihu.

Iskreno sožalje svojcem.

Romeo

Po stari poti iz Avse na Matajur, povratek pa preko Mrzlega vrha. Na poti nič novega, obiskovalcev pa veliko. Več tukaj:

http://sine771.blogspot.si/2017/05/matajur-1642-m-in-mrzli-vrh-1358-m_27.html

Med potjo sem se večkrat spomnil tudi na SuzanoM, ki tako rada zahajala sem gor. Počivaj v miru Suzana.

Iskreno sožalje svojcem.

Tudi jaz sem se med potjo spominjala SuzaneM in kot je pravilno ugotovila že Ločanka, so bile potke na Matajur res nekako njene. V njen spomin bom drugi del objave o potepanju po Posočju objavila prav tukaj. Poleg Matajurja sta na povezavi še Breginjski Stol in Tolminski Migovec. Slednji bi sodil bolj pod prvi naslov, a sem pri združevanju tur na to pozabila.
http://stezeinsledi.blogspot.si/2017/06/posocje-2017-drugi-del.html
Srečno na potkah