Matajur

Tudi na Matajur je prišla pomlad. Nekaj utrinov z včerajšnjega pohajkovanja po njegovih pobočjih (čez Ledino gor, povratek čez Maršinsko planino do Rif. Pelizzo).

Čestitke Suzana za dobro opravljeno turo in prelepe fotke marchy

Najlepše slike! Čestitam. Nicola

Hvala obema. Na Matajurju se vedno najde kaj lepega za poslikat. Tudi če se motivi ponavljajo, so barve vedno drugačne.

Matajur v petek, 12.6.2015, iz Avse. Nazadnje sem bila po tej poti pred dobrima dvema letoma, ko sem lahko po belih planjavah uživala s krpljami. Tokrat lep poleten dan, ki ga kljub pozni uri in visoki temperaturi ni dušila sopara, muhe pa so raje kot mene obdeloval krave (za razliko od prejšnjega tedna, ko so na poti od Rodice od Črne prsti okoli mene lebdeli roji vsakovrstnega mrčesa).

Pot čez Srednji in Mrzli vrh sem zastavila sila ležerno in jo podaljšala do sedla pod Visoko glavo ter se po severnem grebenu povzpela na vrh Matajurja. V dolino po vzhodnem grebenu in po Stari poti do Idrske planine ter naprej po običajni planinski poti do Avse. Na vrhu so kljub vročini na poti prišla prav topla oblačila in z veseljem sem se hladila v mrzlem vetru ter uživala v samoti. Čeprav brez slovitih razgledov, Matajur tudi tokrat ni razočaral. Še danes me preveva mir, ki sem se ga naužila na tem prelepem hribu.

Danes sva z ženo uživala na cvetočih pobočjih Matajurja. Naredila sva krožno pot Rifugio Pelizzo - Maršinska planina - Dom na Matajure - vrh - Rifugio Pelizzo. Pot je ponekod nekoliko blatna, na vrhu pa veter tako, kot vedno. Lepo

Matajur tudi v nedeljo, 12.7.2015, ni razočaral. Kljub vročini, ki je že zgodaj zjutraj pritiskala v dolini, sem se po Matajurju ob rahlem pihljanju vetra prav prijetno sprehodila. Izbrala sem pot, ki nad Rif. Pelizzo zavije levo proti Maršinski planini. Nadaljevala sem do sedla pod Visoko Glavo in se po severnem grebenu povzpela na vrh. Vračala sem se po vzhodnem grebenu in nato mimo izvira Skrila do izhodišča. Samo uživanje brez naprezanja. Seveda ne za tiste, ki so se ob poldan potili proti vrhu.
Več v opisih pod fotografijami.

Cesta od vasi Mašera do vasi Matajur je v precejšnjem delu dobila novo asfaltno preobleko, nekaj plitvejših lukenj pa je še ostalo pred Mašero in tik nad vasjo Matajur.

Čestitam Suzana, super fotke, lepa tura, res nekaj za dušo. lp. m

Hvala. Lahkoten korak in širni razgledi. To me vedno znova vabi na Matajur.

V torek sem si končno vzel nekaj časa, da sem po daljšem času malo skočil v hribe, mahnil sem jo na Matajur. Kljub relativno zgodnji uri me je do idrske planine že pošteno pregrelo in prepotilo, podobno je bilo do vrha Matajurja. Na vrhu ura oddiha in uživanja v sončenju. Razgled žal ni bil idealen, vpisna knjiga v cerkvici popolnoma zapolnjena. Mahnil sem jo še do Marsinske planine in nato po slovenski poti nazaj do idrske planine, kjer sem vzel sir in maslo in nato odpeketal domov. Še prej pa mrzel Radler na Jelenovem bregu

Jutranji sprehod po Matajurju sem v nedeljo, 9.8.2015, pričela še pred sončnim vzhodom. Ob 4.30 je bilo na izhodišču pri Rif. Pelizzo (1.320 m.n.v) že 18,5 stopinj, vendar je bilo ob močnem vetru prav prijetno hladno. Na vrhu sem se ob pričakovanju sončnega vzhoda kljub toplim oblačilom globinsko pohladila. Močno zavijanje vetra ni preglasilo hrupa rave zabave iz doline, ki ni pojenjal niti ko je že močno sijalo sonce. Tako od prvinskega doživljanja narave kljub samoti ni bilo nič . Z vrha sem se po vzhodnem grebenu odpravila do razpotja za Avso, kjer sem zavila desno in se po stari poti povzpela do Doma na Matajure. Nadaljevala sem po direktni poti do Maršinske planine in se čez južna pobočja vrnila do Rif. Pelizzo, kjer se je ob 9.30 segrelo na 24,5 stopinj. Pravi čas za odhod v dolino, prvi pohodniki pa so se šele pričeli potiti proti vrhu. Tokrat razgledi v koprenah, namesto cvetja zlate trave in obilo malin.

V dobrem mesecu sem bila 3 x na sprehodu na Matajurju po italijanski strani, a nisem imela sreče, da bi ga ujela v popolni jesenski lepoti. Oblaki so zakrivali ali sonce ali razglede. Tudi včeraj sem za dve uri zgrešila jasno modrino neba in širno belino Julijcev. Ob mojem prihodu se je vrh Matajurja že zavil v oblake. V sivini nisem našla navdiha za daljšo hojo po blatnih poteh in razmočenih pobočjih, zato sem jo hitro ubrala z vrha in se zapeljala na Kolovrat. Na Kuku sem še ujela nekaj sonca, nato pa šele dobri dve uri kasneje, ko je tik pred sončnim zahodom na nebu pričaralo žareče barve. Medtem pa sem se od muzeja na prostem povzpela na Trinški vrh in se sprehodila po grebenu do vznožja Nagnoja. Med čakanjem na barve sem še parkrat prehodila pot med zahodnim in vzhodnim delom Trinškega vrha. Potrpežljivost je bila tokrat poplačana.

Še pred nekaj dnevi je bil vrh Matajurja ves pobeljen, danes pa južna pobočja skoraj kopna. Drugje še nekaj cm suhega in mehkega snega, tudi na naši strani – tako na pogled vsaj do Idrske planine. Dovolj za uživanje v hoji po snegu, za krplje pa premalo.
Cesta do Rif. Pelizzo kopna, v zadnjem delu nekaj ledu do parkirišča.
Pred tremi tedni pa lep jesenski dan in povsem kopne gore.

V nedeljo po nekaj tednih 'štrajka' končno ponoven obisk hribov, skočil sem na Matajur. Nanj sem se povzpel preko meni ljubše planinske poti, ki se prične na začetku Avse ob prejšnjem parkirišču. Do vrha sem potreboval krepko manj kot 2 uri, saj se tokrat nisem ustavil skoraj niti za hip oziroma se (skoraj) nisem ubadal s fotografiranjem. Pri 'križišču' beneške in slovenske poti sem se odločil za sledno. Nazaj pa preko beneške, čez Mrzli in Srednji vrh in staro pot do parkirišča. Temperature so bile na vrhu visoke, kamor je segel pogled pa zgolj in le belina oblakov. Res odlični prizori

Vzhod božične polne lune je zagrnila megla, ki kraljuje na Primorskem že dva tedna. Da bi ujela vsaj njen zahod, sem se včeraj, 26.12.2015, povzpela na Matajur. Popolna jasnina, ki že nekaj dni krasi kraje nad 1.000 m.n.v., ni obetala razkošja barv, luno sem pa le ujela.

Na izhodišču pri Rif. Pelizzo so bile že ob 6.00 zjutraj prijetne +3 stopinje, višje pa okoli ničle, saj so se pomrznjena tla lepo bleščala v soju svetilke. Ob povratku ob 10.00 se je segrelo že na plus 12. Namesto zimske idile v soncu bleščeče trave in trobentice. Narobe svet.

Zadnji hribovski sprehod v letošnjem letu - vetrovni Matajur. Že dopoldan obiska kar veliko, kar me glede na vreme, niti ni čudilo Pa SREČNO in VAREN KORAK v letu 2016

V nedeljo me je na prvi letošnji pohod povabil Matajur. Do vrha preko stare poti in vetrovnega Mrzlega ter Srednjega vrha. Nazaj po isti poti, tokrat sem staro planinsko pot izpustil. Snega malo, nič ni pomrznjeno, tako da se do vrha pride brez problema. Lepo nedeljsko vreme je na Matajur privabilo veliko število domačih in italijanskih pohodnikov. Razgledi so bili super!

Neizmerno smo uživali
http://primozgraheljsblog.blogspot.si/2016/01/soncni-zahod-polna-luna-in-matajur-1642m.html

14.2.2016 na Valentinovo nedeljo v snežnem metežu pohod PD Nova Gorica na vrh Matajurja iz Italijanske smeri. Na vrhu prava zima z ledenim vetrom in snegom. Ogreli in okrepčali smo se v Domu na Matajure. Povratek do ceste cel podvig, saj je sneg zamedel uhojeno pot, tako da smo v megli in vetru komaj našli pravo smer

Ali ima kdo kakšne informacije o razmerah na Matajurju?

LP in hvala!