Matajur

Hribovc88,seveda ga ima.

Miri, ne bo držalo, na niti eni sabinini fotografiji ni logotipa hribi.net.

Samo Davide&Sabina piše v spodnjem desnem kotu fotografije.

@miri ... sedaj ga ima ... a prej ga ni bilo
@hribovc88 ... watermark ali vodni znak je zaščita fotografij

Ja podpis oz. watermark sabinine fotografije že imajo, ne vem pa zakaj ni nikjer logotipa hribi.net, tako kot pri Mateju, kjer prav grdo zgleda, če je oboje, watermark in logotip.

Aj, sem spregledala to diskusijo. Škoda , ker ste sploh to začeli, ker sedaj imam tudi jaz napis Hribi. net.....nisem pa nikoli opazila, da ga prej ni bilo.

Sem se spomnil da je okol 10.sept 2012 izginil en Slovak na Matajuru. Pa me zanima,če kdo ve kaj se je potem zgodilo? So ga našli?

Ma če se ne motim so ga našli doma?
Al je bil to drug primer?

kolikor vem ga niso našli

Da ga po pol leta še niso našli??? Ni to malo presenetljivo?

Kakšna je pot na Matajur iz smeri Kobarida oz. višje ležečih hiš, kot kaže bodo za vikend razmere v gorah neugodne.

Danes na Matajurju še en krasen dan. Sonce je prijetno grelo in razen po vrhu in na grebenu, kjer je rahlo vleklo, večino poti skoraj brezveterje.

Z vzponom pričnem v vasi Matajur. Do tu je cesta popolnoma kopna, od vasi do zapore ceste nad vasjo, pa na cesti nekaj malega snega.

Do Rifugio Pelizzo se odpravim kar po cesti in bližnjicah, ki sekajo ovinke.
Od zapore naprej je cesta na debelo pokrita z mehkim snegom. Po cesti vodi lepo utrjena gaz. Malo pod Rifugio Pelizzo se količina snega še poveča, gaz pa se porazgubi v neštetih stopinjah in vijugah smučarjev.
Pri observatoriju zavijem na pot za Fonte Skrila. Pot ni shojena, vendar s krpljami počasi gre. Brez krpelj bi se udiralo vsaj 80 cm. Na planini pri Fonte Skrila se podam za sledmi turnega smučarja, ki vodijo po običajni poti do sedelca, kjer se priključi stara pot z Avse. Stara pot je nedotaknjena, snega pa zelo veliko, brez krpelj bi se ugrezalo do riti.
Snega je toliko, da se sploh ne vidi, kje pelje kolovoz. Povzpnem se proti sedlu, kjer se priključi običajna pot iz Avse. Le ta je shojena, naprej po grebenu pa tudi sledi smučarjev. Na tem delu poti je snega že veliko manj, saj je večinoma spihan do trde podlage.
Z vrha nadaljujem proti Domu na Matajure, kjer pogledam na strmo pot, ki pripelje z Maršinske planine. Snega je bistveno manj kot pred 14 dnevi, marsikje je spihan do trave.
Sama se odpravim po neshojeni poti proti jezercu. Po pobočju opazim vijuge smučarja, ki je odsmučal do hišk na planini in se ponovno vrnil k Domu na Matajure. Tudi pri jezercu ogromno mehkega snega in razen sledi smučarja sama nedotaknjena belina.
Do začetka Maršinske planine jo uberem malo nižje od običajne poti, ki je zaradi ogromne količine snega ni niti slutiti, sicer položna pobočja pa so pridobila nevarno strmino.

Ko se priključim na pot, ki pripelje iz vasi Matajur, se količina snega naenkrat vidno zmanjša, saj ga je po južnih pobočjih večino odpihnilo. Pot iz vasi Matajur je dobro skrpljana in se tudi brez krpelj večinoma ne udira.

Suzana, ne vem, če se nismo danes srečali. Sem parkirala za tvojim avtomobilom, če si bila to ti, s krpljami na nahrbtniku . Bil je res lep in topel dan.

Ljubitelj gora,

vremensko napoved za te kraje še najbolj zadenejo na naslovu:

http://www.osmer.fvg.it/

Nikoli si ne pripišejo več kot 80% verjetnosti, da so zadeli, manj kot 60% pa tudi ne.
Napoved je navadno na voljo tudi v slovenščini - jezik izberi na vrhu desno.

Glede na napovedi, bo zelo lepo v ponedeljek.

V soboto (16.02.) se s kolegom zjutraj odpraviva iz Avse proti Matajurju. Prvi del poti skozi gozd je bilo shojeno, tudi udiralo se skoraj ni. Po izhodu iz gozda in do konca pl. Idrsko pa sva bila stalno do riti v snegu. Pri razpotju za Mrzli vrh je postala pot precej boljša, večino je sneg držal najino težo. Od grebena dalje pa je bilo snega bistveno manj, podlaga precej bolj trda. Nazaj grede se je že zmehčalo, tako da je bilo ugrezanja več. Planini sva se izognila z ovinkom preko Mrzlega vrha. Pot iz Avse do planine je zaradi številnih obiskovalcev kar dobro shojena, od planine do vrha Matajurja pa manj.
Vreme enkratno, prav tako razgledi. Cesta do Avse povsem kopna. Edina napaka je bila, da nisva imela krpelj. Sva pa na kondiciji pridobila

Xena,

verjetno sem bila jaz. Nisem bila pozorna na to, kdo je parkiral za mano, ker sem bila osredotočena na pot, ki je bila pred mano. Sicer pa je svet majhen, na Matajurju sem vsaj pozimi zelo pogosto, tako da se bodo najine poti zagotovo še križale.

Včeraj smo se pa odpravili nekoliko bolj na jug. Iz vasi Matajur smo se po lepo shojeni poti vzpenjali v smeri planine "Tam za tlakom". V nadaljevanju je bila pot nekoliko bolj strma. Po sledeh krpljarjev se v dopoldanskem času ni nič prediralo in hoja je bila pravi užitek. Kmalu smo zagledali "Dom na Matajure", kjer smo se tudi malo ustavili in razgledali po Benečiji. Na vrhu je bilo zaradi rahlega vetra nekoliko hladneje. Zavetje cerkvice nam je prav prišlo. Z razglednega vrha so okoliški hribi kot na dlani. Na vrhu je bilo tudi nekaj poznanih turnih smučarjev in bordarjev, z zvestimi štirinožnimi spremljevalci Sestopali smo v smeri planine "Na lazeh", nato pa po cesti in deloma po krajšncah nazaj na izhodišče. Bila je lepa krožna tura v toplem zimsko-spomladanskem soncu. Kljub obilici snega, ki je zapadel pred kratkim, so bili pogoji za hojo zelo dobri, celo krpljev nismo potrebovali.
@kofetarca je prispevala pa slikovno gradivo

5ro,
hvala za gaz,nam štirim ,ki smo vaju opazovale s klopce na planini in še komu sta kar olajšala pot proti vrhu.

Včeraj me vabi s Sabotina, danes zjutraj na spletni kameri ves sijoč v soncu. Zato na vprašanje, kam danes, le en odgovor.
Ko se pripeljem do vasi Matajur, se sonce s težavo prebija skozi koprenaste oblake. Proti vrhu pa vse bolj sivo.

Do Maršinske planine vodi lepo zglajena in kompaktna gaz, saj je novozapadlega snega le za kakšen centimeter. Ker me direktne poti ne privlačijo, se do Doma na Matajure odpravim mimo jezerca. Snega je na tem delu poti zelo veliko (čeprav vsaj 20 cm manj kot pred enim tednom) in je precej mehak. S krpljami gre.
Od Doma na Matajure do vrha pa je sneg večinoma kompakten. Z vrha do Rifugio Pelizzo je sneg sprava oskorjen in se ne predira, v spodnjem delu pa mehkejši na trdi podlagi.
Po cesti je snega še vedno zelo veliko, vendar je tudi tukaj gaz lepo utrjena.

Sicer pa bo že jutri vse drugače, saj pri nas že sneži.

Danes na Matajurju pravi raj. Ljudi malo, a vsi s krpljami. Običajne poti dobro shojene, sicer pa sneg južen, po grebenu pa kompakten.

Odpravim se iz vasi Matajur po cesti in bližnjicah do Rifugio Pelizzo, kjer zavijem proti Fonte Skrila. Pot do Fonte Skrila ni shojena, vendar ni problematična. Trudim se slediti spodnji, označeni stezi. Na tem delu je še vedno ogromno snega, tako da brez krpelj ne bo šlo. Kdor to pot pozna, naj se nikar ne odpravi po gornji bližnjici, saj sem videla kar nekaj manjših plazov. Bližnjica preči strma pobočja, kjer je zelo nevarno za zdrs.

Po prečenju planine nad Fonte Skrila, se priključim na staro pot z Livka, od kjer pripeljejo sledi krpelj (ni nujno da z Idrske planine, lahko so po poti iz Mašere). Sledim jim proti grebenu, kjer se po običajni poti z Avse priključi skrpljana gaz.

Na vrhu opazim, da vodijo sledi krpelj tudi po severnemu grebenu. Sama se tja še nekaj časa nebi podala, saj je preveč nevarno za zdrs in tudi ta pobočja plazijo.

Uberem jo do Doma na Matajure in od tu proti Maršinski planini mimo jezerca. Tudi tukaj kar nekaj sledi krplelj, ki vodijo tudi proti sedlu pod severnim grebenom.
Tudi na tem delu poti je kot običajno še vedno zelo veliko snega, naprej po južnih pobočjih proti vasi Matajur pa že marsikje gleda ven trava. Tudi na direktni poti z Maršinske planine do Doma na Matajure je snega zelo malo, saj ga s teh pobočij hitro spiha veter. Od Rifugia Gosnach do vasi Matajur pa je snega še vsaj 0,5 metra, tako da se še nakaj dni ni treba bati blata v spodnjem delu poti.

Jutri se obeta še lepši dan, tako da Matajur vabi! In ne pozabite na kratke rokave.