Nanos

Danes sem na položni poti opazil sledi medveda. Če greste po položni poti v hrib, boste skoraj pred koncem borovega gozda (od oka okoli 800m ndmv) na desni strani poti opazili sledi kopanja. Deset metrov prej pa je videti še bor, na katerem si je medo brusil kremplje. Najvišje sledi krempljev na deblu so na višini cca 2 metra, kar je pomoje že konkretna beštja.

Avtocesta z Razdrtega proti Novi Gorici je zaprta za tovornjake. Torej burja izkazuje svojo moč. Jaz pa na Nanos - v "boj" proti burji . Šele okrog poldan začnem na Razdrtem, pri temperaturi 5 stopinj, kjer ni preveč pihalo. Prav tako ne med potjo. Šele pod Plešo je bila burja nekoliko močnejša. Zato grem po Pleši do vrha. Nekoliko pod vrhom se opremim proti burji, pa ne s kamenjem v žepih , ampak s kapo in rokavicami. Pričakovala sem, da bo na vrhu bolj pihalo, pa ni bilo treba it na kolena . Pred kočo je kazal termometer 0 stopinj. V koči pa kar velika skupina pohodnikov, ki so rekli, da jih je burja prepihala do kosti. Sicer pa sem med potjo srečala zelo malo pohodnikov. Glavnina je bila gotovo že zjutraj. Vračam se po isti poti.

Ja, velesa včasih piha še bolj močno kot danes imaš pa srečo,da te ni odneslo v Vipavo.Fotke so odlične.

V soboto popoldne, 22.10.2011 smo se tudi mi odpravili z Razdrtega proti Vojkovi koči. Strmejša pot je z začetka bila precej blatna, kajti sneg se je v spodnjem delu topil. Na vrhu nas je pričakala prava orkanska burja, zato smo pot nadaljevali po že prej uhojeni poti, po trasi kablovoda, kajti standardna pot naokoli je bila preveč zračna in nevarna zaradi burje. Na vrhu je bilo približno 15-20cm snega. Sestopili smo po lažji in daljši poti mimo sv. Hieronima.

Danes na Nanosu čisto jesenske razmere, toplo, z občasnimi hladnejšimi sunki vetra. Vsa narava v zlato-rumenih odtenkih, o snegu nikakršnega sledu. Ljudi veliko ( Vojkova koča ), pravtako pri Abramu.

Hojla @mary! Tudi mi smo se danes drenjali na Nanosu, res je imel veliko obiskovalcev.
A, verjetno smo prišli nekaj kasneje, ko je bilo nebo sinje modro in tudi pihalo ni več. Povratek domov je bil toliko težji in odlašali smo do zadnjega.
Jutri pa kam drugam sončku naproti, dokler ga je še kje kaj.

Iz sive megle pobegnemo soncu naproti-na Nanos.Od Razdrtega do vrha po strmi poti.Pot lepa, suha,razgledna in razgibana.Na določenih mestih daje občutek visokogorja.
Pri koči veliko pohodnikov.Vojkova koča je točka SPP in točka Zlatorogove transverzale ponosa zato me preseneti zelo nastlana ravnica pred kočo. Okoli klopic ležijo plastenke,pločevinke,papirčki in podobno.Ker nas je bilo več,se stlačimo za eno klopco in skupaj z našimi smetmi v nahrbtnik poberemo še plastenke, ki so se valile pod nogami.Ob pogledu na smeti ti je jasno,da tam niso ležale od prejšnjega dne ampak že lep čas.
Sprešujem se,le kakšni ljudje hodijo v hribe?In koneckoncev-ali tudi oskrbnike koče tole nič ne moti?(vem da boste rekli, da oskrbnik ni dolžan pobirati smeti za drugimi pa vendar bi verjetno vsak izmed nas pobral smeti na svojem dvorišču, kljub temu da so jih pustili drugi)
In za konec-ob vhodu v kočo tabla s sloganom akcije Očistimo naše gore.Vrečkic ni ,smeti pa kolikor hočeš.

Škoda ,da tega niste fotografirali in objavili na forumu,da bi storilci videli kaj so posvinjali,nekulturnim planincem pa bi bile fotografije v poduk kaj se v hribih in tudi drugje ne počenja.
Vam pa pohvala za čistilno akcijo.

včeraj je en stričko pri sestopu po položni poti uporabil čelado

Ja, bolje enkrat preveč, kot enkrat premalo.

Ko zjutraj z avtom peljem mimo Logatca se prikaže sonce! Ja, vedno je tako jeseni, pozimi in zgodaj spomladi: malo ven iz ljubljanske kotline - pa je takoj sonce!

Ko v Razdrtskem merkatorju nabavim potrebno hrano in pijačo, parkiram in pičim. Po strmi seveda. Vedel sem da tehnično ni kaj posebnega in res ni bila, morda ravno za čisto neizkušene vendarle ni.

Zgoraj pri vstopu v kočo s palicami zaprem pot psičku, ki je hotel notri in mu pred gobčkom zaprem vrata. Dobro ve, da ne sme notri! Ampak pač proba 'pa ako prođe - prođe!'

Znotraj pojem pol klobase nato malo postopam okoli koče. Poleg hrabrega čuvaja oddajnikov je okoli tekalo še veliko psov. Vsi luštni, prijazni, nobenih problemov!

Sestopim po lažji poti. Spotoma seveda stopim do Sv. Jeromna nato pa nadaljujem sestop. Tik pred koncem skupaj s še enim italijanom zgrešim pot do stičišča(oz. razcepa) strme in položne. No, pa najdeva do parkinga. Potem se zapeljem do popoldanskega cilja.

VanSims brez zamere, a ti resno srečuješ toliko psov po hribih? Ker všasih ima človek občutek, da ne hodimo po istih hribih okoli, ma kaj istih, celo planet imam občutek, da ni isti.

Torej naj bi za količino psov na Nanosu veljal anekdotični dokaz iz 3. roke za neki drugi hrib?

Recimo sam, ki večkrat obiščem Nanos, tipično opazim 8 psov, če grem po Strmi navzgor. Pri sestopu ne opazujem psov, ker sem običajno že utrujen. Tako da po mojih opažanjih podatek 10-20 kosov ne drži, in obenem zavaja.

Da ne bo spet kakega krega okoli psov!

Gor grede po strmi sem srečal dva(en šnavcer in en manjši), čeprav s psom navzdol po strmi, no recimo... Gor so bili pred kočo trije: en prinašalček, ki sem ga malo počohal pa še en črn pa še tisti, ki je rinil not. Pri sestopu sem jih pa največ srečal(normalno saj sem šel po lažji), recimo ene 5-6.

Ker jih res nisem štel, čisto lahko da sem jih skupaj videl tja do 15. Pa še čuvaj oddajanikov pa smo že blizu Majine številke

Žena me je že dolgo žicala, da greva na Nanos in danes je le potegnilo. Čudovito, samo to lahko rečem. Za izhodišče sva izbrala Razdrto. Gor sva šla po strmi poti, nazaj po položni poti. Razgledi na poti in na vrhu zelo lepi. Škoda samo, da se ni videlo morje.
Lep pozdrav in varen korak izpod lepih Golte, Janez

Danes sva se povzpela na Nanos, ki je ob takem vremenu vedno nekoliko skrivnosten. Najprej sva zavila desno po strmi poti, potem pa levo, pa naravnost navzgor po brezpotju, malo sva plezala, hodila v megli....zabavno. Koča je bila odprta. Po kratkem oddihu, sva se vrnila tudi po eni direktni neoznačeni stezi, hodila sva po enem melišču, po katerem bi bilo fajn tudi smučat, če bo kaj snega. Srečala sva kar nekaj ljudi, mraza pa nobenega.

sabina.7, kjer sta zavila v levo (na drugi fotki), sta zavila na tako imenovano Janezovo pot, ki ni označena, je pa zeloooo dobro shojena in sledljiva. Ne vem pa pojasnila za to ime.
V kolikor bi šla na tistem križišču desno, potem pa kmalu levo čez melišče, bi šla tudi po neoznačeni, mladinski poti, ki pride na greben Nanosa v bližini stolpa. lp

Saj sta se povzpela na vrh po (nekdanji in nemarkirani) Mladinski poti! Je pa ta pot zaradi padajočega kamenja v žlebu precej nevarna. Vračala pa sta se po melišču ali bi rekli domačini pu drči. Ja smučanje... Verjetno odpade - še posebno po tem melišču...

Hvala Velesa, nisem poznala teh imen. Po Janezovi sem šla večkrat, na Mladinsko pot pa sva dospela po krajšem plezanju. B2 smučanje odpade, ker ni snega ali zakaj?

Točno! Snega za smučanje "pu drči" pa res ni nobeno zimo dovolj. Je pa bilo to melišče pred kakimi desetimi leti prav prijetno za hiter spust v dolino... Sedaj je pa zdrsano in ne gre več... Približno takrat tudi o tako imenovani "Janezovi poti" ni bilo sledu - sedaj je pa tam katastrofa...