Račka vrata

Pa je izpolnjen še en letošnji plan. Sprva je bila za vikend mišljena daljša 2-dnevna tura, na koncu pa samo krajša dopoldanska v nedeljo. Vsekakor so Račka vrata vredna ogleda.

Kot ste že pisali pred mano, je potrebno nekaj smisla za orientacijo, vseeno pa to ni brezpotje, tisti neoznačeni sezi se da slediti. Tudi na vrh oboka je vidna steza.

Jutro se je začelo z gosto meglo, nekoliko višje pa sonce ter "morje" v dolini. Je bila pa pot na nekaterih delih še mokra in zato potrebna večja pazljivost. Še posebej na vrh oboka.

Trobec....Račka, ne Vračka.

hehe...to je pa to ko hitro tipkam pa pride kašen lapsus

Glavno, da Jure ve, da Račka vrata niso Matkovo Okno.

Sprva nas je bilo za to turo pet, vendar sva na koncu zaradi nesigurnega vremena ostala samo midva z Milanom. V sredo zvečer je še resda kar močno deževalo toda, ko sva včeraj ob 7 uri parkirala pri Račniku, so se že videle zvezde. Spodaj sva jo ubrala kar po cesti, kar sploh ni slaba izbira odkar so tam kjer je šla steza naredili gozdno vlako in sekali. Pri Vratih sva uredila vpisno knjigo/zvezek in uživala v jutranji tišini pod mogočnim obokom vrat. Gamsov tokrat ni bilo. Nadaljevala sva prek oboka in po spodnji poti proti Pomolu pod Raduho. Mimo grede sva tudi malo obnavljala pot, saj jo je na nekaterih mestih ruševje že čisto zaprlo. Na Pomol sva se povzpela po desni skalni varianti, ki mi je čedalje bolj všeč. Med postankom na Pomolu so naju zabavale radovedne in vedno lačne kavke. Razgledi so bili kljub temu, da se ni videlo zares daleč čudoviti, saj so jesenske barve macesnov in meglice dajale naravi pravljično podobo. Tako sva imela vse do Malega Rta, kjer sva padla v meglo, ki naju je obdajala skoraj dol do križa na lovski poti. Pri solnici nad križem se je malo odprlo in sva zato zavila desno na razgledno točko in tam malo zmanjšala težo v nahrbtnikih. Sestopala sva po lovski v centralno grapo in od tam naprej levo po spodnji lovski, ki pa je tako zaraščena, da sva jo na začetku komaj vdela. Snega na poti ni bilo nikjer. Po dobrih devetih urah sva zaključila spet eno lepo turo, pa saj drugače tam gori sploh ne more bit. Sva uživala tudi za vas, ki niste bili zraven.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golt, Janez

Od Rogovilca preko Rebernikovega stanu do Račnikovega stanu. Nato do Račkih vrat, vpis v novo vpisno knjigo.
Pot smo nadaljevali preko oboka Račkih vrat na greben Raduhe, do Pomola ter nato po Milanovi poti mimo skalnih oken in po grebenu na vrh. V lepem jesenskem vremenu smp prečili vrhove Raduhe in se vrnili skozi Durce mimo Grohata po označeni poti v Solčavo. Vmes smo še našli luknjo, ki se je izkazala za lepo preplezljivo navzgor in skozi okno ven na vrhnjo skalnato polico.
Uživali in hodili smo od jutranje teme do večernega mraka. M, B in L.

Danes do Račkih vrat in nato naprej po "Gamsjih sledeh" na vrh Raduhe.
Sestopili smo mimo Koče na Loki in planine Kal nazaj do Račnika.
Ponekod je malo poprha, vendar ne dosti, vsaj ne toliko, da bi delal težave.
Lp

Še ena lepa tura za na seznam.
Hvala garmont!

Račka vrata
Pristop do vrat je kopen in brez posebnosti. Midva sva se jih danes lotila malo drugače...
Grebeni, grape, gozd, iskanje nekaj novega. Imela sva srečo in kaj dosti nisva iskala. Potem po oboku in raziskovanje sestopa.
Na grebenu hladil zahodnik, drugače precej toplo. Vseskozi se spogledujeva z nasprotno stranjo: Križevnik, Slanice, Turnca..
Ko opraviva to turo, greva še na nasprotni breg. Po cck. 6km, 4 urah hoje se spraviva na drugo stran ceste. Imava ša čas in greva raziskat še Bevšekovo planino.
OPOZORILO!
Na oboku vrat je večja skala, ki se lahko ob obremenitvi sproži!
lp

V soboto 27.maja sem opravil omenjeno pot najprej do Račkih vrat in potem po grebenu Gamsjih sledeh na vrh Raduhe.Sicer pa je bila to ponovitev po dobrih treh letih kot da sem šel prvič

Opis osebnih vtisov z poti in fotografije


VIDEO

Lp! Tone

18.8.2017 Račka vrata in greben Raduhe
Vrata sem letos že obiskal, po grebenu pa nisem hodil. Sin je prišel na dopust iz tujine in sem ga povabil.
Jasno in sveže jutro naju pričaka pod Raduho. Verjetno je bila dan prej ali ponoči nevihta, ker je bilo tako sveže in mokro. Štartala sva nekaj minut čez šesto uro. Malo več kot uro porabiva do Račkih vrat. Sonce že kaže svojo moč in pri plezanju oboka se že potim. Sledi strmo nadaljevanje in se sprašujem, če bom shodil z zalogo vode?
V gorah nisem bil več kot štirinajst dni in tudi to se mi pozna. Splezava na Pomol. Se vpiševa in nadaljujeva po grebenu. Ko sva na severni strani grebena je prijetno sveže. Na JV kot da so odprta vrata velike peči. Malo pred enajsto uro prilezeva na Mali rt. Vroče je. Malo si privoščiva predaha in kmalu ga mahneva po markirani proti Arti. Potem odcep in po svoje navzdol. Nižje zopet na markirano in potem po njej do kmetije Račnik. Ura je nekaj minut čez trinajsto. Tu se osveživa z mrzlo vodo in na pivo k bifeju pri Igli. Vroč dan je bil.
lp

Po enem letu sem ponovila pot po grebenu na Raduho, mimo Račkih vrat. Ob 7h zjutraj sva s kolegico startale pri Rogovilcu, nato do Račkega stanu. Tu me je presenetila vlaka, ki je speljana točno mimo stanu ter velika poseka pri stanu. Nato prečiva pobočja do vedno čudovitih Račkih vrat, čez obok in proti Pomolu, kjer naju je jesensko sonce že prav lepo grelo. Nadaljujeva mimo oken in skozi okence in po grebenu dalje. Višje sva , lepši razgledi se nama ponujajo. Nato še skok na vrh Raduhe in čez Arto nazaj do Rogovilca. Krasen dan je bil zopet v hribih.

petek 20.10.2017: Začela sva kot po navadi pri Račniku, ko se je ravno začelo daniti. Malo višje, ko gozdna vlaka preide v gozd, naju je prišel pozdraviti nenavadno radovedn gams. Ko sva stopila na razgledišče nad solnico, so na sosednji strani prvi sončni žarki ravno obsijali najvišje vrhove gora. Tam kjer se je Rački stan še do nedavnega upiral zobu časa je sedaj poseka in skozi njo nova vlaka, stan pa je skupaj z vejevjem zrinjen stran. Tam sva presenetila dva lovca, ki sta bila kar malo nejevoljna nad nama češ, da jima bova prepodila divjad. Da sva jih pomirila, sva jima obljubila, da bova pri hoji zelo tiho in sva se tega tudi držala. Kljub temu k sreči ta dan ni bilo slišati nobenega strela. Neža, ki je bila tokrat prvič tam gori, je bila nad veličastnimi Račkimi vrati navdušena. Še posebej, ko sva se povzpela prek njenega oboka. Nadaljevala sva po spodnji poti, na kateri je malo višje nase visoko s pečin žvižgajoče opozoril čudovit gams. Čudila sva se njegovim spretnostim. Na Pomol pod Raduho sva splezala direktno po njegovem grebenu in ob tem oba zelo uživala. Na pomolu sva seveda malo postala in občudovala vse lepo okrog naju. Nad Pomolom, ko se greben položi, sva naredila obvoz skozi okna in balvane na desni strani. Tam sva spet odkrila nekaj lepih kotičkov. Predno se greben spet postavi pokonci sva zavila navzol po ruševju desno in se prek grape na drugi strani povzpela na izredno markantno špičko, ki je zaključek kratkega, a plezalno zanimivega grebena na vrh Malega Rta. Lepim plezalnim vložkom na tem grebenu kar ni bilo konec. Še sam, ki sem ta greben že večkrat prehodil, sem bil presenečen nad vsem novim. Po prijetnem postanku na M. Rtu, kjer so naju zabavale kavke, sva sestopila po lovski do centralne grape in potem s prečenjem na markirano z Raduhe. Tudi ta pot nama je postregla z obilo lepega. Še posebej, ko sva se od spodaj ozrla na špičko na kateri sva maloprej stala. Le grapa z zgornje lovske na spodnjo je bila za Nežo ta dan malo odveč. Seveda je bila obvezna tudi osvežitev v potočku tik pred Račnikom in to z obilo smeha.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez

Janez, lepo sta izkoristila lep dan, res je lepo v tvojih koncih..

Zelo lepo. Ko bi le Janez zdaj povabil bi bilo še lepše

Lp, Nino

Naravna okna so venomer deležna občudovanja in hvale, a tako radostnih zapisov, kot jih je na forumu zaslediti pod naslovom Račka vrata, pa le ne beremo vsak dan. Ni torej čudno, da je bilo treba vzeti ‘pot pod noge’ in se prepričati na lastne oči.
S kolegom parkirava malo pod Račnikom in po JTrogarjevem opisu brez težav prideva do čudovitega naravnega oboka. Nekaj ‘škljocev’ in že se zapodiva čezenj ter naprej po grebenu, ki je v današnjem sončno-jesenskem dnevu ponujal prvovrstne razglede.
Sestop čez Arto in po zelo slikoviti, a tudi izpostavljeni poti nazaj do izhodišča.

Bi mi lahko kdo povedal, kje nad vrati se zavije levo, da bi poplezavali po ‘lažji’ varianti (http://www.hribi.net/slika.asp?razmerekomentar=228470)?

Za spodnjo lažjo pot se skrene na sedlu nad vrati levo. Na začetku prečiš vodoravno in se po cca 50ih metrih usmeriš prečno navzgor pod steno. Nato malo ob steni in takoj spet prečiš prek melišča levo na greben in po njem navzgor do preloma pod Pomolom pod Raduho. Tam lahko nadaljuješ po poti zadaj in po grapi navzgor ali pa se povzpneš po grebenu na Pomol pod Raduho. Nad Pomolom se združita zgornja in spodnja pot. Poti sem vrisal samo približno. Slika je posneta na oboku vrat.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez

Lepa hvala, sem predvidevala, da bi moralo biti nekje tam, a se je naravnost zdelo bolj logično. Bo prišlo drugič na vrsto

Me prejšnji teden pokliče prijatelj iz Šentjurja, če sem za hribe, točneje za Raduho prek Račkih vrat. Kljub nogometu sem seveda takoj zato in tako smo se v soboto štirje, dva stara in dva mlada, podali tja gor.
V hladnem jutru, 6°C, nas pri Račniku kot vedno pozdravi prijazna psička Ajka. Gospodar nas opozori, da je na poti precej podrtega drevja po lanskem vetrolomu, a da za nas to verjetno ne bo problem. Zato smo jo ubrali s travnika kar po gozdni vlaki na kateri je šele precej višje nekaj podrtih dreves, ki pa se jim je enostavno izogniti. Tudi na sami poti do Račkih vrat je še nekaj podrtih dreves, prek katerih pa se da tudi brez večjih težav priti in to brez doplačila, kot se je pošalil Zdravko. Pri Vratih smo si vzeli čas samo za slikanje, saj brez tega tam ne gre, so le največji naravni obok v sloveniji. Plezanje prek njegovega oboka je bilo za ostale tri to doživetje prvič in so bili navdušeni. Razgled je napram pod obokom neprimerljiv, saj se vidijo Sv. Duh nad Solčavo, Ojstrc v Avstriji, Storžič, Strelovec, Krofička, Ojstrica, Robanov kot, V.Vrh, V.Rogatec, Menina planina, nad nami pa mogočno ostenje Raduhe. Nadaljevali smo po spodnji lažji poti. Čeprav po moje ni prav nič lažja od zgornje, če se odločimo za dostop na Pomol po grebenu. To smo tudi storili in splezali na Pomol po desni najlažji varianti, ki je že prav lepo shojena. Ob tem smo uživali ob pogledu na gamse na skalnem stolpu nedaleč stran. Počitek na Pomolu smo izkoristili za uživanje v čudovitem razgledu, saj je bilo vreme res lepo. Višje smo zavili desno skozi labirinte velikih balvanov, ki so spet posebno doživetje. Na piknik placu smo si seveda vzeli čas za malico z obilo šaljivega pogovora. V nadaljevanju smo na koncu ravnega dela grebena skrenili navzdol desno v grapo in se povzpeli na drugo stran na plezalno veliko bolj atraktiven greben. Ob tem je bilo kar nekaj smeha zaradi prahu, ki smo ga dvigali med spuščanjem po gostem ruševju. Na najtežjem delu smo za najšibkejši člen ekipe uporabili varovanje.. Tam prek raste kar precej lepih planik in tudi nekaj žebrca bo avgusta vabilo na sladkanje. Greben je treba preplezati čim bolj po levi, saj se tako izognemo skoraj vsemu ruševju na njem. Seveda pa je ob tem treba biti precej zbran, saj je izpostavljenost kar velika. Sploh zadnji zgornji del ponuja po levi zelo atraktivno in zelo izpostavljeno skalno polico za res lepe posnetke z veliko adrenalina. Med počitkom na Malem rtu se nam je pridružila skupina, ki je prišla gor z Grohata.
Sestopili smo po lovski mimo solnice in brezna, ki je nevarno skrito pod podrtimi smrekami. Ko smo med postankom blizu centralne grape opazovali markantno špico na začetku zgornjega grebena in občudovali na drugi strani mogočna Račka vrata, smo se zavedli, koliko lepega smo doživeli ta dan. Tudi prečenje po zgornji lovski, kjer pazljivost tudi še ne sme popustiti in spust po lepih zelenih preprogah mehkega resja na markirano pot nam je nudilo obilo užitkov za zaključek te lepe ture. Seveda nismo spustili obveznega hlajenja v potočku nad Račnikom.
Sotrpini, hvala za čudovito druženje tam gori.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez

12. 6. 2020:
Prvotni cilj so bila Račka vrata, a je potem ratalo malo več.
V čudovitem jutru sem parkiral pri Račniku, s katerim sva tudi spregovorila nekaj besed.
Tokrat sem jo ubral gor malo drugače kot običajno in to po markirani za Raduho. Že takoj v goši nad kmetijo me je pozdravil prvi gams, ki jih je bilo potem na poti še kar nekaj.
Ko sem skrenil z markirane se je začelo uživanje. Že od solnice gor sem se kot kak najstnik veselil plezalnih vložkov z resjem in bori poraslega res strmega terena. Za povrh pa so na levi pod teboj še ves čas prepadne stene, ki so stalnica večji del poti. Kmalu sem ugledal Račka vrata obsijana s soncem, vendar je bilo do njih še precej korakov. Med hojo me je začelo vse bolj vleči višje in pristopiti do vrat z vrha Malega Rta. Na razpotju sem tako tudi storil.
Vse bolj mi je bila všeč tudi obratna smer poti. Sem imel občutek kot, da hodim tam prvič. Med hojo do vrha se mi je kar dogajalo. Tisti, ki me poznajo, vejo kaj mislim.
Na Malem Rtu sem za nekaj časa zasedel tisto tako znamenito skalo. Če sem na vrhu še razmišljal kako mi bo šlo pri sestopu po grebenu, sem pri sestopanju to takoj pozabil. Samo še užival sem. Tudi plezalni deli so mi lepo šli. Pri par problemih so me rešili fivefingersi. Z navadnimi čevlji bi tam moral kar po poti. Le žeja me je vse bolj mučila, saj sem imel vode le za krajšo varianto, 0,5l. Za povrh pa je še kugla kar dobro grela.
Občutek, da sem prišel k Vratom z vrha po njenem oboku je bil povsem drugačen, kot pristop od spodaj. Vrata so sedaj, ko so posekana vsa drevesa pod njimi, še veliko bolj mogočna in obiska vredna. Med sestopom do Račnika senm se še kako razveselil studenca ob cesti in se odžejal s kristalno čisto studenčnico. Še za domov sem si je natočil.
Ves dan nisem srečal žive duše. Samo gamsi in jaz.Lepo sem se imel včeraj tam gori in veliko lepih spominov se je spet nabralo. Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez