Ker je planinska in gorniška sezona na vrhuncu, reševalne intervencije s helikopterjem pa vsakodnevne, ne bo odveč nekaj priporočil:
http://www.grzs.si/koristno.php?pid=10 sicer pa: ustrezna priprava na turo, seznanitev s potjo, goro, vremenom. Tragično in strašljivo je, da nekdo nekam gre, pa šele kasneje ugotovi kje je sploh bil in vendar se dogaja, kaj bi bilo, če bi prišlo do nesreče, povedal bi čisto drugi kraj, reševalci pa bi zapravljali drahoceni čas, preden bi ga sploh našli, če bi že ne bilo prepozno. V vročih dneh kakršnim smo priča v teh dneg se na pot odpravimo zgodaj, tako, da turo zaključimo že opoldne oz. v zgodnjih popoldanskih urah, tako se izognemu hudi vročini, meglam, ki zagrnjejo gore ali morebitnim nevihtam. S sabo vzamemo dovolj tekočine, da ne pride do izčrpanosti in dehidracije. Izberemo svoji kondiciji in izkušnjam primeren cilj. Zmotno, je, da nas čelada varuje le pred padajočim kamenjem, potrebna je na vseh zavarovanih poteh, brezpotju in pri plezanju alpinističnih smeri. Čelado je potrebno ustrezno namestiti, kot pokrovka na glavi nam prav veliko ne bo služila. Če je naš cilj visoko ali daleč, si pot razdelimo na dva dni, bivakov in koč je zadosti. Snežišča so še in bodo ponekod vztrajala vsaj še do polovice avgusta, kdor nima ustrezne opreme, naj svoje cilje prestavi na kopne razmere. Izbiramo senčne poti. Razgaljena koža omogoča hitrejše izgubljanje tekočine, zato se ustrezno zavarujemo, uporabljamo zaščitno kremo za sončenje, opekline v gorah so lahko zelo boleče. Naj bo pot in vrh gore v užitek, ne v trpljenje ali celo naj ne vodi v nesrečo.