Velika planina

Tone, lep dan tam gori in res lepe slikce.

Hvala, Jure! Ja, zdaj že kar nekaj časa slikam s telefonom, se pa drugo leto baje obeta še bolj izpopolnjen Samsung, ki se bo po kvaliteti že močno približal fotoaparatom.

Včeraj večurni sprehod po snegu nad oblaki pod modrim nebom in soncem s čudovitimi razgledi na vrhove. Snega ni veliko, a dovolj za prijetno škripanje pod nogami. Obiskovalcev bolj malo in zato več tišine, ki šepeta.

Po vremensko slabem petku je prišla super sobota. Najkrajši dan v letu je bil tokrat samo na papirju, saj je ves čas gospodovalo sonce.
Pred Calcitom sem komaj našel prostor za avto, toliko ljudi je šlo nasproti lepemu dnevu. Vendar samo do Primoža, saj skupaj z žičničarjem, kelnarco in šoferjem avtobusa nisem videl več, kot trideset ljudi. Na planini božansko, če si malce izbiral pot, nisi rabil ne gamaš, ne derezic. Pri Lidiji obvezen tavelki čaj, preoblečem se kar za pečjo, saj je gostilna prazna. Po planini skoraj letni sprehod, kar strah me je, če se bo nadaljeval tak trend zim, kaj bo čez dvajset, trideset let V času moje mladosti je bila trava pod snežno odejo med novembrom in aprilom in to na polovični višini tega hriba.
Oba voznika do Calcita sta bila usklajena, ob 12.20 sem že ob kapučinu na moji priljubljeni točki.

Tone, krasno kot vedno!

Hvala, Boštjan! Letos sva se bolj malokrat uskladila...

Tone, krasne fotke, hudomušni komentarji kot vedno. Skratka, si ikona Velike planine!

Osivela ikona, Lino!

Tudi jaz sem bil v soboto gor od Calcita Lepe fotke, Lp

Danes podobne razmere kot prejšnji teden, zaradi tekaške obutve grem zaradi varnosti rajši čez Pirčev vrh. Jarški dom je imel kar precej obiska, Lidijine kuharske dobrote so pogumneži zaužili kar zunaj, tako mirno in toplo je bilo. No, jaz sem se rajši držal peči in toplega čaja. Planina močno spihana, snega praktično ni, toda pozor! Zemlja je trda, poledenela, posebno sestop proti Šimnovcu priporočam z derezicami. Veter se je končno umiril, prihaja inverzija.

Na prvi dan tega leta je veter krojil usodo pohodnikov na Veliki planini. Razgledi lepi, pot ponekod spolzka zaradi pomrzjenega snega. Derezice so prišle prav pri sestopu s planine.

P.s.: Ime vrha nad Gojško planino je popravljeno in se imenuje Bukovec.

Super slikce, edino tisemu hribu proti kateremu gresta na sliki 3, domačini pravimo Bukovec ne Bukovnik

silvo1952...... a na Bukovcu v omarici prve pomoči so še bila zdravila, ali jih je že zmanjkalo?......

1) Vrh nad Gojško planino je Bukovec, ki ga sem ter tja neupravičeno poimenujem Bukovnik žal kljub temu, da vem pravo ime. Vsekakor pa pogrešam kakšen dober zemljevid z imeni vseh vzpetin, stanovi in še kaj. Je pa planota (Velika planina) meni zelo ljuba in temu primerno jo večkrat obiščem.

2) "Zdravila" na Bukovcu, verjetno alkoholna, me ne zanimajo, jih ne pogrešam, ne potrebujem in ne preverjam.

'Čudovit' odgovor glede zdravil
LP!

Ha, dobro, da je govor o zdravilih in ne o alkoholu, ki ubija in je črv naše družbe.
No, jaz sem šel danes gor zaradi zdravja, na tavelko dozo sonca in pogledat, če je tam kaj lušnih punc. To, zadnje, se je izcimilo, punc skoraj nič, kolikor pa jih je bilo, so bile pa zadekane za -20 stopinj, čeprav je bilo zgoraj prav prijetno vreme. Novega snega kakšnih sedem cm, ki na nekaj mestih predstavlja nevarnost, saj je podlaga pomrznjena.
Lidija v Jarškem zopet sama, če bi bil na njenem mestu, bi kuhal samo dve jedi, tako pa revca pripravlja hrano kot bi bila v dolinski gostilni s številnimi pomočniki.
Do Gradišča turistično, večinoma hodim ob ograji, saj je vetra 00. Kot že nekajkrat, sem nihalko in avtobus naročil samo zase, ob dvanajstih so najbrž res vsi na kosilu.

Danes parkirava pri gondoli in z avtobusom 7.44 nazaj do Calcita ter lepo proti Sv. Primožu, ko nama za ovratnik zadiha mladenič (zgornji prispevek), kepica in srečno ter ga več ni.
Midva pa lepo počasi proti planini in v Jarški dom, ki ima res pestro ponudbo jedi na žlico, vsa pohvala, odličen bograč z odličnim kruhom je dal piko na i lepemu dnevu!
O sami lepoti narave, pa bom raje dodal nekaj slikic, da ne izgubljam besed.

Včasih so v hribih pač potrebna tudi zdravila

Lepo sta se sprehodila po mojem hribu, Boštjan in si vzela čas zanj. Ponavadi štartam vedno prepozno in me potem priganja čas, da ne zamudim nihalke. Tisti dan sem imel srečo, da sem bil na Šimnovcu nekaj prej, saj je nihalka pognala že kakšne štiri minute pred dvanajsto, naslednja bi bila malce pozna in avtobus bi mi spet ušel
Danes je bila napoved zelo vetrovnega vremena in je bilo delovanje nihalke vprašljivo, zato se podam samo do Mickine bajte. Toplo, ledu minimalno, tanek sloj gnilega snega šele nad 1000m.

Sneg je pobralo, na odseku Pasjih pečin pa je zelo ledeno. Poraja se nevarnost, da ob morebitnem novem sneženju, ko sneg pokrije popolnoma gladke površine stopimo nanj in se odpeljemo v globel. Predlagam dere(zice) ali obvoz čez Pirčev vrh. Te so dobrodošle tudi po planini, ki je sicer večinoma kopna in je zemlja pomrznjena, med travo pa slabo viden led. Dopoldne je bila po odsekih megla z vidljivostjo pod deset metrov, pred Gradiščem pa je tako vleklo, da hoja s palicami ni bila mogoča Na srečo je nihalka vozila, sicer bi moral današnji izlet kar precej podaljšat