Velika planina

Ha, dobro, da je govor o zdravilih in ne o alkoholu, ki ubija in je črv naše družbe.
No, jaz sem šel danes gor zaradi zdravja, na tavelko dozo sonca in pogledat, če je tam kaj lušnih punc. To, zadnje, se je izcimilo, punc skoraj nič, kolikor pa jih je bilo, so bile pa zadekane za -20 stopinj, čeprav je bilo zgoraj prav prijetno vreme. Novega snega kakšnih sedem cm, ki na nekaj mestih predstavlja nevarnost, saj je podlaga pomrznjena.
Lidija v Jarškem zopet sama, če bi bil na njenem mestu, bi kuhal samo dve jedi, tako pa revca pripravlja hrano kot bi bila v dolinski gostilni s številnimi pomočniki.
Do Gradišča turistično, večinoma hodim ob ograji, saj je vetra 00. Kot že nekajkrat, sem nihalko in avtobus naročil samo zase, ob dvanajstih so najbrž res vsi na kosilu.

Danes parkirava pri gondoli in z avtobusom 7.44 nazaj do Calcita ter lepo proti Sv. Primožu, ko nama za ovratnik zadiha mladenič (zgornji prispevek), kepica in srečno ter ga več ni.
Midva pa lepo počasi proti planini in v Jarški dom, ki ima res pestro ponudbo jedi na žlico, vsa pohvala, odličen bograč z odličnim kruhom je dal piko na i lepemu dnevu!
O sami lepoti narave, pa bom raje dodal nekaj slikic, da ne izgubljam besed.

Včasih so v hribih pač potrebna tudi zdravila

Lepo sta se sprehodila po mojem hribu, Boštjan in si vzela čas zanj. Ponavadi štartam vedno prepozno in me potem priganja čas, da ne zamudim nihalke. Tisti dan sem imel srečo, da sem bil na Šimnovcu nekaj prej, saj je nihalka pognala že kakšne štiri minute pred dvanajsto, naslednja bi bila malce pozna in avtobus bi mi spet ušel
Danes je bila napoved zelo vetrovnega vremena in je bilo delovanje nihalke vprašljivo, zato se podam samo do Mickine bajte. Toplo, ledu minimalno, tanek sloj gnilega snega šele nad 1000m.