Včeraj sem na listi želja odkljukal še eno fantastično turco. Pristopom od dvojke čez Grlo v devetdesetih, z Dnine v prejšnjem desetletju, tokrat pa prvič z Martuljka čez Kačji jezik.
Trojica se podamo že ob šestih na pot. Jutranjo svežino, suho podlago, nebesno modrino in dobro družbo je motil edino težak ruzak, saj je bilo treba vleči s seboj vso zimsko navlako. Napredovali smo po planu ali celo bolje, saj je bilo zoprno skrotje pod Tremi macesni lepo zalito s snegom. Od opreme je bila tu ubvezna le čelada, ostalo železje smo koristili šele ob vstopu v Kačji jezik. Snežne razmere odlične, kakšnih 50 višincev pod sedlom se začne kopna skala in tako je vse do vrha Oltarja. Močno me je presenetila kakovost skale, saj je popolno nasprotje pristopu z Dnine, kjer je ena sama podrtija.
Na vrhu smo sami uživali skoraj urco in pol, na začetku se je pripodila kakšna meglica na okoliške hribe, pozneje se je popolnoma zbistrilo. V tako super dnevu smo srečali samo dva mladeniča, ki sta sestopila z Visokega Rokava. Sestopili smo čez Grlo in dvojko v Vrata, ob strugi Rdečega potoka je bilo peklensko vroče. Dodobra smo se osvežili šele pri Dani, ki je šla nalašč za nas v nabavo po sveže krem šnite.
Odlična tura, katere mi ne bi mogel pokvarit prav noben faktor.