Visoki Kanin

Ja bagi,kot je videti smo se res srečali.Bil je še en lep dan v hribih.

@PFranci .... res čudovit dan, edino pir imajo malce presladek

PCFranci in bagi - kakšna je vajina ocena Julije in Rosalbe Grraselli? Jaz sem šel lani gor po Julči in se mi je zdela kar težka. Igor Zlodej mi je pred leti svetoval gor po Julči, dol po Rosalbi, ki naj bi bila tehnično manj zahtevna.

@janez .... približna ocena Rosalbe je kot bi šel čez Plemenice na Triglav. Mal ferate, mal poplezavanja, tukaj še s kančkom grebena zraven. Poglej si fotke, se precej vidi na njih. Jaz navijam za Rosalbo gor, Julči dol. To so sedaj tako opremili da manjkajo samo še tekoče stopnice . Prejšnje verige so samo še lep spomin

bagi - hvala za obe informaciji.

Koča Gilberti - sedlo Bila peč - Kaninski ledenik - Via Julija - Visoki Kanin - Vrh Osojnic - Prestreljenik - sedlo Prevala -koča Gilberti.
Snežišče pod Julijo še vztraja in bo z vsakim dnem trše, zato cepin priporočljiv. K sreči ni bilo nobenega za dol, ker sicer bi nastal kar velik zastoj. Čez Dolge prode ni posebnosti, lepa razgledna, vsekakor priporočljivo za tiste, ki radi hodijo daljše poti. Pod "oknom" pa malo gor in potem bližnjica pod južno steno Prestreljenika, katero sva s kolegom pred leti markirala in potem na vrh Prestreljenika, kjer prav tako ni posebnosti na poti. Do Prevale po markirani poti, kar je bistveno bolje, kot grušč na smučišču, pa še kakšno znamenitost ob poti si lahko ogledaš.

Igor, ob takšni družbi ti pa res ne more biti dolgčas...
Meni dokaj nepoznani konci, a se bo stanje kmalu spremenilo...

Gozdec - Planina Gozdec - Veliki dol - Zadnji dol - Visoka glava - Visoki Kanin - Dolgi prodi - Vrh Osojnic - Dom Petra Skalarja - Postaja D - Postaja C - Gozdec

Z oprtano culico na rameh na potep v svet divjine, miru in tišine.
Prijetna stezica vseskozi lepo sledljiva, v Zadnjem dolu pa v pomoč tudi mnogi možici na dobro vidnih mestih. Markacije so sicer še opazne, vendar ponekod tako močno zbledele, da bo ta pot sčasoma postala neoznačena steza s predeli brezpotja.
Na območju podov med Visoko glavo in Visokim Kaninom sta me dva možica povedla preveč v desno, očitno sta vodila proti Visoki glavi. V polkrožnem raziskovanju ugodnega pristopa na njen vrh med številnimi brezni in skalnimi skladi sem malo pod vrhom obrnila, se vrnila in poiskala možice za vstopno mesto v melišče pod Visokim Kaninom. Jeklenice so v brezhibnem stanju.
Na vrhu me je pozdravil kozorog, ki je radovedno kukal izza skrinjice. Prekrasna samotna pravljica, po vpisni knjigi sodeč pa za mnoge bolj interesanten pristop po italijanski ferati via Julia.
Sestop do Doma Petra Skalarja z lepše vidnimi markacijami, kjer mi je del poti delal družbo kozorog Od doma dalje čez smučišče Kanin nazaj do avta brez večjih posebnosti na poti.

Tako zelo lepo samotno, da na momente ta razsežnost vzbudi tiste težko opisljive občutke. Samotarske ture so pač razred zase...

Čestitke....

Brez navdušenja se ne da doseči nič veličastnega-(Ralph Waldo Emerson)

buda1, najlepša hvala

Res je, navdušenje vzklije in vedno bolj raste, nato te gora sama vpokliče k sebi, ko celostno dozoriš zanjo, sledijo predpriprave in na koncu zadovoljstvo veličastnega vzpona.

Samohodstvo je užitek, čeprav človeka včasih spreleti... "It's further than it looks, taller than it looks, and harder than it looks."

Maemi, dobro si napisala o navdušenju, to je resnično gonilo vseh dosežkov, predvsem lastnih. Vsaka tura se najprej začne z navdušenjem nad idejo, ki te prevzame vsega, da iščeš podatke, načrtuješ, prebiraš, primerjaš in se radostiš že ob teh pripravah. In če se navdušenje povečuje, je bila izbira prava. Vzpon je potem le še krona vsega navdušenja in načrtovanja. Dejansko se zadovoljstvo začne že z idejo!

Gozdec - Ruševine stare koče - Veliki dol -Zadnji dol - vrh - Dolgi Prodi - Vrh Osojnic - Dom Petra Skalarja - D postaja - Gozdec.

Pot že večkrat opisana, sneg je, vode razen tiste pod ruševinami ni, koča zaprta, bivak še nefunkcionalen.

Zanima me, ali je za dostop do Julči v tem času potrebna zimska oprema? Hvala za odgovor.

da

Včeraj sem se na povratku z Žrdi povzpel še do vstopa v ferato Julia. Sneg je še, ni pa potrebna zimska oprema (mogoče male derezice za boljši občutek), krajne poči praktično ni.

Vceraj zgodaj zjutraj na kaninu, krozna tura grasselli-Julia. Na poti nobene posebnosti, zajle v odlicnem stanju, markacij je na nekaterih tockah smesno dosti (slika 4), le odcep 30 metrov pred bivakom ni dobro oznacen tako da smo se v temi malcek iskali. Snega pod julijo ni. Vprasanje za boljse poznavalce teh koncev: malo po zacetku ferrate Julia se na levi policki opazi markacijo in nekaj zajl (zadnja slika) , po stezici na meliscu bi rekel da je kar obiskana. A kdo ve kaksna pot je to oziroma kam vodi?

Via delle cenge, druga varianta severne poti na Kanin, v glavnem nevarovan prehod čez steno. Ne vem, kako težka je, najbrž v okviru II. stopnje. Izstopi pa na slovensko pot na Kanin nekoliko dlje od vrha kot Julia. Saj če greš po slovenski poti na Kanin ali z njega, je izstop čisto lepo viden (nekoč je bil celo označen, sedaj ne vem, če je še).

Hvala!!!