Visoki Kanin

Skrbnik poti na Visoki Kanin, Prestreljenik, za žige na teh vrhovih je PD Bovec. Načelnik Markacijskega odseka PD Bovec pa je gospod Mlakar, ki je poleg tega še načelnik Komisije za pota pri PZS.
Pravijo, da je kovačeva kobila vedno bosa.

@julius,od kod ti podatek,da je Mlakar načelnik markacijskega odseka PD Bovec?

Od PZS

@ julius,tvoji podatki so netočni,da ne rečem lažnjivi.PD Bovec sploh nima načelnika markacijskega oddelka.

Miri.
Moji podatki niso niti netočni in še manj lažnivi.
Poglej na spletno stran PZS kjer jasno piše iz katerega PD je omenjeni gospod. To PD je PD Bovec.
Omenjeni gospod je tudi v registru markacistov registriran kot markacist PD Bovec.
Vsi ti podatki so javno dostopni in prosim, da ne daješ vrednostne sodbe dokler se ne prepričaš in ne preveriš zadevo.
Je pa zelo čudno, da je lahko nekdo načelnik Komisije za planinska pota pri PZS, če prihaja iz društva kjer so poti tako slabo urejene in zapuščene. Zadnji markacist, ki je bil tudi z dušo markacist pri tem PD, je bil žal že pokojni Igor Zlodej.
Znanci so lansko leto, ko je ponovno pričela voziti žičnica na Kanin trikrat obiskali Kanin, da bi dobili žig v knjižico SPP (Slovenska planinska pot). Ker ga niso dobili ne na Kaninu ne v Bovcu pri odgovornih članih PD, so se odločili, da jih v tistih krajih ne bodo videli več.
Baje pa predsednik PD Bovec ni naklonjen markiranju poti. Baje zagovarja stališče, da naj obiskovalci gora, obiskujejo gore v spremstvu gorskih vodnikov. Mogoče tudi o tej zadevi kaj več veš?
Kot praviš, da vse veš, nam pa še zaupaj, če bo tudi letos koča na Kaninu zaprta?
Lepo se imej tudi v bodoče.

"Ker ga niso dobili ne na Kaninu ne v Bovcu pri odgovornih članih PD, so se odločili, da jih v tistih krajih ne bodo videli več."

Ne moreš verjet.

Miri.
Je pa Igor Mlakar edini registriran markacist v PD Bovec. Pripenjam register planinskih poti. Oglej si koliko poti naj bi oskrbovalo PD Bovec z enim markacistom, ki je za povrhu še vrhovni komandant Sloveskih markacistov.

https://www.pzs.si/javno/seje%20UO/uo-pzs-16-seja-gradivo-2.pdf

Kanin kot gora sploh ni potreben markacij. Že od postaje je po melišču lepo sledljiva steza in tudi po skalah vse do vrha. V zadnjih letih se je obisk gora močno povečal kar obremenjuje tudi gorski svet. Bolj so opazne stezice ki so popraskane od palic in tam kjer se je nekoč borila kakšna rožica ali pa šop trave je sedaj pesek-markacija sploh ni opazna. V gore pa večina ne hodi po žige za bahanje dosežkov, ampak išče mir za dušo.

Kdor ne zna, naj je doma!

Toliko lepega je na bovškem in tako prijazni ljudje živijo tam, da je najmanj žalostno slišati, da se bo nekdo zaradi enega žiga tistih krajev izogibal

Mar vrli možje, ki so kar trikrat zaman hodili po žig, niso imeli fotoaparatov s seboj Da bi se na vrhu fotografirali in poleg fotografije pripisali, kdo je bil s kom in le to imeli za "dokaz" , da so res bili zgoraj.

Nič pa o tem, kaj so vrli možje lepega doživeli na gorski turi, kaj so lepega videli, kaj se jim je za vselej kot prijeten spomin v dušo shranilo Menda ja ne bodo na stara leta razpravljali, kje vse so brez žiga ostali in to ponekod celo trikrat

@julius
Znanci so lansko leto, ko je ponovno pričela voziti žičnica na Kanin trikrat obiskali Kanin, da bi dobili žig v knjižico SPP (Slovenska planinska pot). Ker ga niso dobili ne na Kaninu ne v Bovcu pri odgovornih članih PD, so se odločili, da jih v tistih krajih ne bodo videli več.

Če takih godrnjačev nikoli več ne bo v te konce, upam da se bodo po bovških markacistih zgledovali še kakšni drugi. Bomo lahko ostali bolj uživali v hribovskem miru, taki pa naj sedijo doma in si iz krompirja izrezujejo svoje štampiljke

@MANGRT, lepo napisano, vendar se bojim, da zadnji stavek ne drži oz drži vedno manj. Na hribi.net se morda še ne opazi toliko, je pa na FB polno skupin povezanih s hribolazenjem in tam se da opaziti, da je nekaterim bistveno bolj pomembno objavljanje "perfetknih" selfijev in štetje všečkov pod njimi, kot pa doživljanje gorske narave.

Je pa eno stvar vendarle potrebno razumeti, če je pot kategorizirana kot markirana, potem pač mora biti markirana kot to velevajo pravila PZS. Sicer se pa neko pot lahko vedno izbriše iz katastra planinskih poti in potem pač ni več markirana in nihče nima obveznosti glede vzdrževanja (ki nenazadnje tudi nekaj stane), pa še narava bo bolj hvaležna.

Danes je v Sloveniji markiranih okrog 10.000km poti, je pa po mojem mnenju neizogibno, da bo v prihodnjih letih potrebno nekatere ukiniti. Če ima PD 100km poti in 1 ali 2 registrirana markacista (ki imata šiht, družino ter še vse ostale obveznosti) je povsem logično, da tega ne more vzdrževati. Nove markaciste pa je danes težko dobiti.

Men je pri vseh teh problemih najbolj smešno to da se PZS, TNP in ostale s hribi povezane inštitucije ne morejo odločit kaj bi sploh rade. Na eni strani vabijo v hribe,koče, TNP spodbujajo preživljanje časa v naravi, promovirajo oh in sploh zeleno Slovenijo, po drugi strani pa očitno še bolj odročnih markacij ne zmorejo prefarbat, najrajši pa bi prepovedal hojo po brezpotjih, pa da bi v koči bili veseli nad izbiro jote in ričeta in seveda da bi plačali še vstopnino za TNP. Bog ne dej da bi s turo začeli ponoči da ne bomo zjebal bioritma živalim. Skratka vsi bi rad veliko vstopnin in članarin ampak delal bi pa bolj tko ..kar je nujnega. Zarad mene lahk vse markacije izbrišejo, ni pa to fer do tistih, ki se šele začenjajo udejstvovat v hribih. Nobedn ne pride prvič recimo na Bovško in pozna vse kt bi se pameten rodil. Zato ima Trobec prav...ali naj poti vzdržujejo tako kot je treba, ali pa naj jih izbrišejo iz registra, odstranijo smerokaze in poskrbijo da jih ne bo tudi na naslednjih izdajah zemljevidov.

Matija, dobro si to zapisal.
Glede jote pa, ko se po dolgih letih enkrat ustaviš v koči, še tiste sredi dneva ni na voljo. Pa me ni nič motilo.

Hehehe...najboljše, da bi imeli vsak svoj vrh samo zase. Sem ravno šla brat, če ima Kanin žig na vrhu. Jaz ga ne rabim. Moji otroci pa, pa ne zato, da se važijo, ampak ker jim je to pač neka motivacija.

Ma ja, saj to govorjenje v stilu "saj ne rabimo markacij" ni nič drugega kot hribovski snobizem. Resnica pa pač je, da bi se na vseh malo bolj obiskanih hribih take ali drugačne oznake pojavile v vsakem primeru in je definitivno bolj smiselno imeti uradno pot kot pa množico ljudi (najbrž nekaj manjšo, ampak na Kanin kot najvišji vrh skupine bi se vseeno hodilo), od katerih praska vsak po svoje. In v katerem primeru bi bilo več nesreč, se niti nima smisla spraševat.

izhodišče Sella Nevea 11.6. Gor po progi na sedlo Bela peč in po letni poti s snežnimi zaplatami smer Visokega Kanina. Vstop v Julijo je še kar uredu se bo pa iz dneva v dan povečevala razpoka vsnega. Na vrhu počakam sončni vzhod ter se vračam po markirani poti do Prestreljeniškega okna. Vmes ponagajajo dolge zaplate trdega snega ki zahtevajo da si nataknem dereze za varno prečenje. Iz okna na snežišče preplezam krajši skok nato pa smuka proti Gilbertiju. Vračam se po stari pešpoti ki je nudila lepo senco pred vročim jutranjim soncem.

Včeraj je prijatelj pozabil Švicarski nož pri vpisni skrinji. Na njem je gravura BOŠTJAN, za najditelja nagrada nebo majhna.

se odpravljam tudi jaz čez vikend tja gor, ... a zanima me, kje točno se začne ta senčna mulatjera iz Selle Nevea navzgor, a imaš morda fotko izhodišča? Hvala in L.p.