Prekrasna cvetlična pravljica na Struški še traja. Kar dvakrat v teh dneh. Danes od Križovca po graničarski poti na vrh. Zadnji del proti vrhu je bolj gosto ruševje, nekaj možicev, a je prehodno. Na poti smo videli mladega gada, prav tako prijatelji, torej to ni tako redko. Narava, rože, razgledi, prekrasni. Na eni strani alpski zvončki, še nekaj podleska. Na vrhu Struške veliko encijana. Potem narcise, svišč, avrikelj, pa še drugo cvetje, res smo uživali.
Danes smo se vračali po srednji poti proti Pustemu rovtu. Ta krožna mi je najlepša varianta. V primeru hoje po poti od Belske planine proti Medjemu dolu, je potrebno paziti da pravočasno zavijemo levo proti vrhu Struške (znak ob poti, ni pa napisa, ker ni markirano...). Prav tako je lahko težava pri spustu z vrha Struške po graničarski poti. Na skali je sicer možic, potem pa gosto ruševje, kar zlahka zavede v napačno smer ali nas odvrne od prave poti...A na Struški je tako lepo, da uživamo tudi v raziskovanju.